Pri svoji drugi inavguraciji je Borut Pahor, razen sporočila, da je predsednik vseh Slovencev, obljubil tudi spremembo svoje mlačne drže z oglašanjem o aktualnih temah. Torej ne bo več polnilec slikanice, zaradi katere se nam smeji ves svet. In volilci smo rekli, pa naj bo še naprej predsednik. Kot predsednik vseh Slovencev bo pač upošteval mnenja večine Slovencev in ga tudi s svojim mnenjem odmevno artikuliral.

Znano je, da ima množico svetovalcev, in če pove kaj neustreznega, se izgovarja nanje. Toda zdaj tudi ta izgovor ne bo več zalegel, saj je za stranki, ki ne moreta brez podpore neke višje sile, postal njuno trobilo. In ravno to mu očitata avtorja omenjenih člankov. Postal je strankarski paradni konj, saj si stranki prizadevata na vse mogoče načine dobiti v roke krmilo države. Obstaja nevarnost, ki je predsednik ne sluti, da bo po volitvah zanju lahko postal kolateralna škoda.

Da bi kdaj napisal članek o predsedniku in bi ga začel s frazo kot omenjena avtorja, bi moral predsednik izražati res svoje lastno mnenje o zadevah, ki tarejo Slovenijo. Šele tedaj bi vsak predsednik k svoji izjavi lahko prilepil etiketo »all rights reserved«.

Opustimo za trenutek igrice z marioneto in omenimo nekaj besed o splošnem problemu Slovenije. Ponujam vam citat iz knjige Pod krinko našega velikega moža Vladimirja Vauhnika, vojnega atašeja v predvojnem Berlinu, ki je med drugim preučeval tudi Hitlerjevo kliko. Odkrivanje podobne klike v Sloveniji v sedanjem času prepuščam bralcem. Omenjeni citat se glasi: »Z diktatorjem pride na površje tudi cel sloj ljudi, ki se lahko pohvalijo z eno samo zaslugo, da so pravočasno sprevideli položaj in se mu pridružili. V resnici gre pri tem za prekletstvo, ki obda vse samodržce: svoje naslajanje nad oblastjo morajo deliti s krogom lizunov in vetrogončičev ali sploh fanatikov in povzpetnikov. In njihova velika nesreča je v tem, da jim prav ti krogi, katerih zaščitniki in redniki so, bodisi iz neznanja ali nesposobnosti ali tudi pokvarjenosti s svojimi dejanji bolj škodijo kot koristijo ter jim prej ali slej tudi izkopljejo grob.«

Od takih Slovencev je torej odvisno, ali bo to prej ali slej. Mi ostali pa namesto čakanja lahko tudi sami kaj ukrenemo, mar ne?

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani