Kot je poudarila Prelesnikova, so podrobnosti posledic sicer zelo nepredvidljive. »Upoštevati pa bomo morali tako neposredno uporabno novo evropsko uredbo o varstvu podatkov kot še veljavni stari zakon o varstvu osebnih podatkov. Primerjati bo treba oba pravna akta in v primeru, da bosta v koliziji, uporabiti evropsko uredbo,« je dejala.
Ocenila je, da bo položaj za uporabnike zakona in splošne evropske uredbe »zelo zoprn«.
Na negativne posledice nesprejetja opozarjajo tudi gospodarstveniki. Kot je ob robu odprtja današnje konference v organizaciji Podjetniško trgovske zbornice na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani ocenil predsednik Podjetniško trgovske zbornice Brane Lotrič, bi morali v tem primeru uporabljati neposredno novo evropsko uredbo. Ta je po njegovih besedah dokaj splošna, kar pomeni »precejšnjo pravno praznino in svobodo pri vzpostavitvi sistema znotraj podjetij«.
»Zavedati pa se moramo, da je uredba pripravljena z namenom zaščite osebnih podatkov. Onemogočiti skuša zlorabe in vsiljevanje tržnih dejavnosti, ki jih ne želimo. Ko smo podjetniki na drugi strani, moramo spoštovati svoje kupce, poslovne partnerje in zaposlene. Če bomo delovali skladno s tem, bo uredba le črka na papirju,« je dodal.
Po besedah predsednice uprave Gea College Katje Kraškovic je njihovo podjetje kot izobraževalna ustanova že sedaj zavezano določenim dodatnim določbam. Če bi bil zakon že sprejet, bi spremembe lažje uveljavili. »Imeli bi vsaj neko daljše obdobje, v katerem jih lahko pripravimo,« je dejala.
