Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar (SDS), je v danes sprejetem končnem poročilu ugotovila, da so upravi in kreditna odbora NLB pod vodstvom Marjana Kramarja (2004–2009) in Draška Veselinoviča (2009)kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, za neupoštevanje skrbnosti poslovanja, za neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju ukrepov, ki jih je naložil regulator, Banka Slovenije.
Uprava in kreditni odbor NLB v času Boža Jašoviča (2009–2012) nosita objektivno in subjektivno odgovornost za prepočasno ukrepanje pri upravljanju slabih naložb. Ključna odgovornost tedanjega predsednika uprave in vodstva NLB pa je, da ni presekal s starimi praksami, ampak se je naslonil na kadre, ki so banko pripeljali v krizo. Za slabo bančno prakso, neupoštevanje skrbnosti poslovanja in opozoril strokovnih služb ter neustrezen nadzor sta kazensko in odškodninsko odgovorna tudi uprava in kreditni odbor Nove KBM z Matjažem Kovačičem (2005–2011) na čelu.
Banka Slovenije nosi po oceni komisije objektivno odgovornost za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med letoma 2004 in 2013, takratna guvernerja Mitja Gaspari (2001–2007) in Marko Kranjec (2007–2013) ter viceguvernerji pa tudi subjektivno odgovornost. Po ugotovitvah komisije je Banka Slovenije v obdobju ekspanzivne kreditne rasti zanemarila kreditna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke, poleg tega ni pravočasno preprečila koncentracije tveganj v holdinških družbah v primeru menedžerskih prevzemov in na področju gradbeništva.
Za bančno luknjo odgovorne vse vlade od leta 2004 naprej
Po poročilu sodeč je prva vlada Janeza Janše objektivno odgovorna za zlorabe v bančnem sistemu, ker v mandatu med letoma 2004 in 2008 ni dokončala privatizacije NLB, s tem pa dopustila, da so se ohranili stare prakse in omrežja, ki so v 90. letih izkopali prvo bančno luknjo. Janševa vlada je objektivno odgovorna tudi za imenovanje nadzornikov, ki niso ustrezno opravljali nadzora v kritičnem času napihovanja bančnega portfelja.
Vlada Boruta Pahorja (2008–2012) se je, kot ugotavlja komisija, prepozno zavedela resnosti razmer v bančnem sistemu, s tem pa resno ogrozila njegovo stabilnost in povišala stroške sanacije. Za prepočasno ukrepanje je objektivno in subjektivno odgovoren tedanji finančni minister Franc Križanič, Pahorjeva vlada pa je ob prepoznem ukrepanju objektivno odgovorna za neprimerno strukturo ukrepov in imenovanje nadzornikov, ki niso izvajali ustreznega nadzora nad upravami bank, s katerim bi zagotovili pravočasno upravljanje slabih naložb.
Bančna preiskovalna komisija se pri ugotavljanju odgovornosti ni izognila niti zadnjima dvema vladama. Vladi Alenke Bratušek, ki je leta 2013 izvedla sanacijo bank, očita objektivno odgovornost, ker ni pripravila ustrezne normativne, kadrovske in proračunske podlage ter zagotovila politične podpore za okrepitev pregona bančne kriminalitete, tedanjemu notranjemu ministru Gregorju Virantu pa zaradi neukrepanja objektivno in subjektivno odgovornost.
Temu področju ni po oceni komisije ustrezne pozornosti posvečala niti vlada Mira Cerarja. Cerarjeva vlada nosi objektivno odgovornost, ker še ni vzpostavila specializiranega sodišča za pregon finančne kriminalitete, ki ji ga je novembra 2016 naložil DZ, pravosodni minister Goran Klemenčič pa ob objektivni tudi subjektivno odgovornost.
Preiskovalna komisija predlaga, da DZ celotno poročilo posreduje nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov storitve kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete ter da se v najkrajšem možnem času vloži zakonski predlog za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete.
»Poročilo zamegljuje, da je glavni krivec Janša«
Nepovezani poslanec Janko Veber (prej SD) je kot član komisije pripravil ločeno mnenje, saj je prepričan, da je poročilo namenjeno zamegljevanju ključnih razlogov za nastanek bančne luknje. Veber meni, da je glavni krivec neustrezna gospodarska politika Janševe vlade (2004–2008), ko je tudi prišlo do največje rasti kreditov. Drugi razlog vidi v delovanju Banke Slovenije, ki ni preprečevala tako hitrega zadolževanja, tretjega pa v slabi banki. Veber je prepričan, da so bile odločitve nekdanjega finančnega ministra Križaniča v Pahorjevi vladi pravilne in da ga poročilo nekorektno obravnava.
Do poročila je kritična tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek. »Pomanjkljivost Logarjeve komisije je, da je za odgovorne označila kar vse, ki so bili na vodilnih položajih bank in države od leta 2004 naprej, s tem pa je dejansko zameglila, kdo je zares odgovoren. Kdaj je nastalo največ škode, je jasno – to je bilo leta 2005, 2006 in 2007, in jasno je tudi, kdo je takrat vodil vlado,« opozarja Bratuškova.
Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari kakršne koli osebne odgovornosti ne sprejema. »Če bi imeli tedaj, ko sem bil guverner, res tako neurejen sistem, potem ne bi mogli z letom 2007 prevzeti evra.« Kot pravi, bančne luknje leta 2006 še ni bilo, prav tako pa tedaj ni nič kazalo, da bo prišlo do takšnega kolapsa bančnega sistema. »Bančna luknja je nastala kasneje, zanjo pa je bilo krivo veliko kreditno povpraševanje, ki ga je med letoma 2006 in 2008 spodbujala tedanja Janševa gospodarska politika z velikimi infrastrukturnimi projekti,« ocenjuje Gaspari.
