Ko gre za ostale oškodovance, je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev, sicer bo razveljavitev 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, začela veljati tudi zanje.
Ustavno sodišče je hkrati naložilo sodiščem, naj do uveljavitve nove zakonske ureditve oziroma najdlje do izteka odložnega roka prekinejo sodne postopke, v katerih so izbrisani vložili tožbe za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku. S tem bo v odprtih sodnih postopkih preprečena uporaba protiustavnega zakona.
Odpravljena ena od desetih hudih protiustavnosti
Matevž Krivic pa je za Dnevnik povedal: »Razveljavitev tako očitno protiustavne določbe seveda ni presenečenje. Zelo problematično pa je, da se je ustavno sodišče pri tem povsem brez potrebe zapletlo v neke globokoumne pravniške finese, zaradi katerih je upravičence do odškodnin 'umetelno' (ali celo ob kršitvi ustave, kot piše tudi v ločenem mnenju sodnice Mežnarjeve) razdelilo na take, za katere razveljavitev velja takoj, in tiste, za katere bo, upajmo, začela veljati čez devet mesecev. Kot da že dosedanjih 26 let čakanja na popravo krivic ni bilo dovolj. Toda s tem bo odpravljena samo ena od vsaj desetih hudih protiustavnosti v zakonih o izbrisanih – vse druge še čakajo, kdaj bodo prizadeti s svojimi pritožbami končno prodrli preko vseh nižjih instanc do ustavnega sodišča. Če bodo to sploh dočakali.«
Krivic tudi opozarja, da bo velika večina izbrisanih še vedno težko dobila upravičeno odškodnino: »Odprava te prve protiustavnosti pa ima praktičen pomen samo za kakšnih tristo (od skupaj 25.671 izbrisanih), ki so imeli dovolj znanja, živcev in denarja, da so preko odvetnikov sploh lahko vložili strokovno izredno zahtevne odškodninske tožbe. Kako se bodo ti odvetniki potem odrezali v boju z državnimi odvetniki, je seveda drugo vprašanje, v upanju, da bodo sodišča pri tem res nepristranska. Ampak, ne pozabimo: tu gre komaj za dober odstotek vseh izbrisanih. Kaj pa preostalih 99 odstotkov?«
