Haaško sodišče za zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je s svojo današnjo razsodbo še enkrat razburkalo vsaj del balkanske javnosti. Širše mednarodne javnosti vojna in zločini na tleh razpadle države, sploh v luči sedanjih svetovnih napetosti, ne zanimajo več. Svojo odločitev je namreč v primeru Vojislava Šešlja sporočil pritožbeni svet mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu, ki je zadolžen, da pomete in pospravi, kar je še nedokončanega ostalo po zaključku mandata omenjenega sodišča ZN za sojenje za zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije (ICTY).

Popravljena krivica

Pritožbeni svet je tako danes vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja v prizivnem postopku obsodil na deset let zapora zaradi, kot so zapisali, zločinov proti človeštvu.

Po besedah sodnika Merona je pritožbeni svet MICT Šešlja spoznal za krivega v treh od skupno devetih točk obtožnice. Razsodil je, da je Šešelj zaradi svojega hujskaškega govora v Hrtkovcih v Vojvodini maja 1992 odgovoren za preganjanje in deportacije vojvodinskih Hrvatov. Je bil pa Šešelj oproščen obtožb za skupni zločinski načrt in kršitev vojnega prava, s pripombo, da so se napadi na Hrvaškem in v BiH vendarle zgodili. Tako je pritožbeni svet, menijo nekateri, vsaj delno popravil krivico izpred skoraj dveh let, ko je ICTY s sodniškim preglasovanjem (dva proti ena) oprostil Šešlja vseh obtožb.

Vodje nekoč močne Srbske radikalne stranke na branju razsodbe ni bilo. Od leta 2014, ko so ga »humanitarno« izpustili iz zapora zaradi resnih zdravstvenih težav (rak na črevesu), Šešelj kljub izboljšanemu zdravstvenemu stanju ni hotel priti v Haag, in tudi tokrat je dan pred branjem sodbe dejal, da ga lahko tja privedejo zgolj s silo.

Dan pred objavo sodbe je tudi dejal, da bo branje »verjetno prespal, ker ga haaško početje ne zanima in ker ob uri, za katero je napovedano branje razsodbe, počiva«. S sodbo pa vendarle ni bil pretirano zadovoljen, saj so ga tokrat razglasili za krivega. Zato jo je ocenil kot »škandalozno« in napovedal pritožbo, kajti v Vojvodini, razlaga, ni bilo nobenega izgona Hrvatov, še manj zločina. »Priznam, bil sem za to, da se jih izžene, a zgolj kot reciprocitetni odgovor na izgon Srbov iz Hrvaške.« Zato je, je dejal, ponosen na vse tisto, zaradi česar so mu sodili in zaradi česar je bil obsojen.

Zadovoljna pa je nedvomno lahko sedanja srbska oblast Aleksandra Vućića, ki se ji ne bo treba ukvarjati z verjetnimi zapleti, ki bi nastali, če bi bil Šešelj obsojen na daljšo zaporno kazen od tiste, ki jo je že prestal med sojenjem. V BiH so z današnjo razsodbo le deloma zadovoljni. Žrtvam vojne v BiH in njihovim svojcem se zdi prav, da je bil Šešelj spoznan za krivega zločinov proti človeštvu, zaporna kazen pa se jim zdi prekratka. Predsednica društva Ženske Srebrenice Hajra Ćatić je po drugi strani razočarana nad odločitvijo MICT, saj je pričakovala, da bo ostrejša. Ocenila je, da je razsodba sramotna in podobna tistim, ki jih je izreklo haaško sodišče.