Poslanci so na včerajšnji izredni seji obravnavali dve preiskovalni poročili – o korupciji v zdravstvu in investiciji v TEŠ6. Na koncu obravnave tega zadnjega so poslanci z devetinpetdesetimi glasovi za in dvema proti sprejeli sklep, da bodo naznanili sum kaznivega dejanja, ki naj bi ga v času Pahorjeve vlade storili nekdanji premier in sedanji predsednik republike Borut Pahor, nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in nekdanji minister za finance Franc Križanič. Šlo naj bi za kaznivo dejanje »opustitve dolžnega nadzorstva«. Dejanje sodi v kategorijo »oškodovanja javnih sredstev« in se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let ter denarno kaznijo. V Pahorjevem kabinetu so se na napoved državnega zbora odzvali umirjeno. »Vsa dejstva smo že navedli v izjavi, ki smo jo dali pred glasovanjem državnega zbora,« so nam sporočili. Predsednik Borut Pahor je v omenjeni izjavi vse obtožbe zanikal. Nakazal je, da je treba razumeti, do kod sežejo pristojnosti političnega vodstva države. »Investicije ni vodila in izvajala vlada ali ministrstvo, pač pa družba TEŠ, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne in je le posredno v državni lasti,« je sporočil Pahor.
Prst usmerjen tudi v Janšo
Preiskovanje investicije v gradnjo TEŠ6, ki je s prvotno predvidenih 600 milijonov evrov nekontrolirano zrasla na 1,4 milijarde evrov, je pokazalo na odgovornost vseh vlad – od leta 2004 do 2012. Vladnim garnituram iz časa gradnje TEŠ 6 poročilo očita neodgovorno ravnanje oziroma malomarnost. Predlog amandmaja, s katerim bi naznanili kaznivo dejanje v Pahorjevem obdobju (2008–2011), je v proceduro vložil poslanec SMC Saša Tabakovič in državni zbor ga je potrdil.
Poročilo se je usmerilo tudi zoper vlado Janeza Janše (2004–2008). Ta »nosi politično odgovornost za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjev na eni in fascinaciji z velikimi projekti na drugi strani«, je zapisano v poročilu. Iz tedanjega obdobja so avtorji poročila, ki jih je vodil poslanec Levice Matjaž Hanžek, poimensko izpostavili ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ministra za finance, pokojnega Andreja Bajuka, in samega Janšo.
Ministrica za zdravje trdi, da je preprečevala korupcijo
Preiskovanje »zdravstvene« komisije pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec se je osredotočilo na nakupe žilnih opornic v letih od 2003 do 2016. Poglavitni očitki poročila so usmerjeni zoper dosedanje ministre za zdravje, ki naj bi bili objektivno odgovorni za to, da so bile žilne opornice preplačane. Odtekanja javnega denarja v zasebne žepe ministrom ni uspelo preprečiti. Aktualna ministrica Milojka Kolar Celarc pa naj bi bila, kot ugotavlja poročilo, celo subjektivno odgovorna, češ da ni sprejela nobenih ukrepov, četudi bi po objavi vmesnega poročila, ki je bilo predstavljeno novembra lani, to lahko storila.
Ministrica je v včerajšnjem odzivu na očitke zatrdila ravno nasprotno: »Objektivno sem odgovorna za vrsto sprejetih sistemskih ukrepov proti korupciji, tudi na področju nabave žilnih opornic,« je zapisala v javnem pismu. »Nikakor pa ne morem biti subjektivno odgovorna za zadeve, ki jih nisem smela početi – in jih zato tudi nisem.« Njena obramba je temeljila na predpostavki, da minister sicer lahko do določene mere posega v zdravstveni sistem, vendar neomejenih možnosti za preprečevanje korupcije nima. Vodji specializiranega državnega tožilstva Hariju Furlanu, nekdanjemu zdravstvenemu ministru Borutu Miklavčiču in nekdanjemu vodji nabave v kliničnem centru v Mariboru Petru Weissensteinerju pa poročilo očita celo kazniva dejanja. Nadaljnjega preiskovanja teh naj bi se lotili pristojni organi.
Stranke so ugotovitve večinoma podprle, do poročila pa so bili kritični v SMC in Levici. SMC je zmotilo, da je na udaru aktualna ministrica, četudi je ekscesna poraba denarja za žilne opornice potekala že davno prej, preden je prevzela ministrstvo. Poročilo so poslanci podprli s štiridesetimi glasovi proti šestim. Na podlagi ugotovitev naj bi v nadaljevanju ukrepala nacionalni preiskovalni urad in specializirano državno tožilstvo.
