V preteklosti je bilo rudarjenje garaško in nevarno delo, vendar je veljalo tudi za tehnološko napreden, malone eliten poklic. Rudniki so bili v vseh zgodovinskih obdobjih generator tehnološkega napredka. V 21. stoletju, ko tehnologija dosega svoj vrhunec, pa se začenja rudarjenje z računalniki.
Z grafičnimi karticami do »zlata«
Pridobivanje kriptovalut, kot sta bitcoin in ether, je mogoče na dva načina: z njimi lahko trgujete, torej jih kupujete in prodajate, lahko pa se odločite tudi za pridobivanje kriptokovancev z rudarjenjem. Tak način je zaradi dostopnosti »rudarskih« orodij vedno bolj popularen. V kriptorudarski sistem lahko vstopimo anonimno. Ob poslovanju prejmemo natančne internetne naslove in potrdila, vse valute pa so zapisane v zahtevnih algoritmih, ki jih ni mogoče pretvoriti v prvotno obliko, zato so varne pred nepridipravi.
A tudi pri kriptokovancih velja, da ima vsak kovanec dve plati. Ker poslovanja s kriptovalutami države (še) ne regulirajo, ob morebitni napaki v procesih nimamo zasilnega izhoda. Moderni rudarji lahko ostanejo ujeti pod kupom računalniških napak, obsojeni na izgubo denarja.
Za moderno rudarjenje ne potrebujemo lopate, krampa in težkega vozička, temveč le svojo e-denarnico, računalniški program in zmogljiv računalnik. Kriptorudarji še posebej povprašujejo po grafičnih karticah, ki so del računalniške opreme in so osnova za preračunavanje kriptovalut. Cena grafičnih kartic je zaradi povečanega povpraševanja v zadnjih mesecih narasla za kar trideset odstotkov.
Kot pravi naš sogovornik, poznavalec kriptorudarjenja (zaradi neregulirane dejavnosti in mnogih negotovosti, ki so povezane s to dejavnostjo, ni želel biti imenovan), je lahko začetna investicija pravzaprav zelo majhna. Kasnejši zaslužek je sorazmeren z začetnim vložkom. Več vložiš – več dobiš. Glede na precej nihajoče cene kriptovalut pa je preračunavanje časa, v katerem se investicija povrne, sizifovo delo.
Ni vse zlato, kar se sveti
Na svetovnem trgu je dostopnih mnogo različnih valut, med njimi so nekatere bolj, druge manj popularne, kar se odraža tudi v izrazito različnih vrednostih, zato je za začetnika na tem področju izbira skoraj preširoka. Najbolj optimalno pot lahko glede na ceno valute in električne energije preračunamo sami, sicer pa se lahko za priporočilo, kateri kovanec se splača »izkopavati«, obrnemo na spletno stran WhatToMine. Ta na podlagi določenih algoritmov, upoštevajoč moči grafičnih kartic, trenutne cene kovanca na trgu in cene elektrike, priporoči elektronsko valuto, primerno za nas. Če naš računalnik ni dovolj zmogljiv za samostojno rudarjenje, a bi se vseeno radi podali v rudarske vode, lahko procesorske moči damo tudi v skupno rabo; iz omrežja tedaj dobimo zgolj delež provizij. Obstajajo tudi drugi načini, ki do sedaj še niso doživeli razcveta ali množične uporabe, lahko pa se to zgodi v prihajajočih letih. Poleg rudarjenja lahko elektronske valute dobimo tudi s trgovanjem in ob izplačevanju obresti, ki jih prejmemo za zaupanje.
V podjetju Logos Ritem Machines, enem redkih, ki so pripravljena o svoji kriptorudarski dejavnosti odkrito govoriti, menijo, da je rudarjenje že poklic sedanjosti in seveda tudi prihodnosti. »Razlog za to je v uporabni vrednosti tehnologije blokov (blockchain, tehnologija, ki deluje v ozadju kripto valut, op. p.),« pravi direktor podjetja Simon Štemberger. »Ta tehnologija naj bi kmalu igrala vodilno vlogo pri mnogih dejavnostih, na primer pri popolni avtomatizaciji in vzpostavljanju čezmejnih, zaupanja vrednih procesov in komunikacijskih kanalov,« pojasnjuje Štemberger. »Nekateri govorijo o tehnologiji veriženja podatkovnih blokov tudi kot o četrti industrijski revoluciji.«
Nihče sicer ne ve, s kakšnimi izzivi se bodo kriptovalute srečevale v prihodnosti. Lahko pa predvidimo, da je vse skupaj šele začetek zgodbe o kriptovalutah in pogumnih raziskovalcih računalniškega »podzemlja«. Prihodnost se približuje z bliskovito hitrostjo.
