O njegovi zmagi ni bilo nobenega dvoma. Stranka Fidesz je pod njegovim vodstvom pobrala polovico oddanih glasov ob eni najvišjih udeležb v zgodovini madžarskih volitev in ima dvotretjinsko večino v parlamentu. Orban je doživel plebiscitarno potrditev svoje politike. Prav tako ni bilo nobenega dvoma o porazu levice. Socialisti pod vodstvom neodvisnega kandidata Gergelya Karacsonya so dobili dvanajst odstotkov glasov, osem odstotkov manj kot skrajno desna stranka Jobbik z neofašističnimi simpatijami.

Ko je Orban prišel pred svojo stranko, je bil utrujen, neprespan in zelo vesel. Njegova strategija zastraševanja Madžarov z migranti in napadom na Evropsko unijo, ker jim je odprla vrata, je uspela.

»Naj se sliši še tako absurdno, nevarnost prihaja z Zahoda,« je ponovil v govoru na dan volitev. V njegovi politični viziji niso problem samo ljudje, ki hočejo priti v Evropo, ampak predvsem evropski državniki in socialne institucije, ki jim držijo odprta vrata. »Nevarnost prihaja od politikov iz Bruslja, Berlina in Pariza. Hočejo, da tudi na Madžarskem uvedemo politiko, ki je iz njihovih držav naredila države priseljencev. To je odprlo vrata zatonu krščanstva in pohodu islama. Mi zavračamo idejo, da mora biti prebivalstvo mešano, in bomo branili Madžarsko pred invazijo.« Ob popolnem nadzoru nad državnimi mediji je bil uspeh zagotovljen. Prvi televizijski program je nekaj dni zapored vrtel posnetke iz leta 2015, ko so begunci skozi Budimpešto hodili v Nemčijo. Radio pa objavljal dokumentarne oddaje o veličini madžarske kulture, ki jo je treba ohraniti pred napadi z vseh strani.

Odstop vrha socialistične stranke in tudi Jobbika

Skrajno desna stranka Jobbik je ponavljala enako zgodbo o ogroženosti Madžarske, vendar je brez podpore državno nadzorovanih medijev lahko postala samo druga najmočnejša v državi. Rezultat je ta, da Madžarski vlada Orbanova zelo desna vlada s skrajno desnico kot najmočnejšo opozicijo. Voditelj Jobbika Gabor Vona je napovedal svoj odstop s položaja predsednika stranke. Sicer agresivni in grobi politik se je umaknil s tarnanjem. »Ni bilo lahko voditi kampanje med vsemi temi lažmi in napadi,« je razložil rezultat, ki je bil nižji od pričakovanega. »Propadli smo. Fidesz bo še naprej vodil državo.« Z najbolj prepričljivo večino do zdaj.

Zaradi slabega rezultata je odstopilo tudi vodstvo največje levosredinske socialistične stranke. Prav presenetljiva je nebogljenost madžarske levice, ki se je razdrobila na tri komaj opazne stranke in ni zmogla niti taktične koalicije. Voditelj liste socialistov Gergely Karacsony je s težavo odgovoril na vprašanje, kakšno alternativo predstavlja Orbanu in njegovi ofenzivi. »Mi ponujamo socialno demokracijo. Institucije liberalne demokracije so uspešne samo, če delujejo v stabilnem sistemu, ki temelji na solidarnosti in socialni prehodnosti. Zahtevamo enakost, pozitivne spremembe in izboljšanje skupnega življenja, v katerem bo posameznik našel svoje mesto.« Ob pripombi, da volilci te govorice morda ne razumejo dobro, je odgovoril, da je to pač govorica demokracije, ki je na Madžarskem ogrožena. »Tukaj imamo kuliso in scenografijo demokracije,« je rekel, medtem ko je pod parlamentom promet na Donavi mirno tekel dalje. »Za kulisami pa je avtoritarni sistem, kjer vladajoča stranka zatira svobodo tiska, kjer izražanje nasprotnih mnenj postaja nevarno, od oblasti neodvisne družbene organizacije pa so predstavljene kot državni sovražniki in zakonsko preganjane.«

Hibrid med Putinovo Rusijo in zahodnim liberalizmom

V zadnjih osmih letih je Orban naredil nov družbeni red. Na Madžarskem je nastal hibridni sistem med Putinovo Rusijo in zahodnim modelom liberalizma. Orban lovi ravnotežje med obema, pogosto na račun demokracije. Hkrati hoče biti konkurenčen Zahodu z nizkimi plačami in privablja investicije, ki izkoriščajo razliko v ceni delovne sile. Po drugi strani gradi avtoritarno oblast, v kateri trdi, da opozicije ne potrebuje in da je škodljiva madžarskemu narodu. Vendar je zmagal v volilnem sistemu, ki se ne razlikuje tako zelo od italijanskega. Zmagal je, ker v madžarskem političnem prostoru nihče ni znal ponuditi prepričljive alternative.

,