Takšna sreča, kot se je v nedeljo ob Soči nasmehnila dolgoletnemu ribiču Robertu Prandu, je prava redkost. Pri Solkanu je iz Soče potegnil soško postrv, ki je v dolžino merila kar 103 centimetre, težka pa je bila 12,5 kilograma. Ulov ni bil enostaven, z ribo sta moči merila kar tri četrt ure, preden jo je potegnil na suho.

»Gre za eno največjih doslej ujetih soških postrvi. Vsako leto ribiči sicer ulovijo ribe, dolge do 90 centimetrov, izjemne trofeje, ki presegajo meter dolžine, pa samo vsakih 10 do 15 let,« je bil včeraj zadovoljen gospodar Ribiške družine Soča Nova Gorica Matija Radovanović. Pojasnil je, da jo je ribič ujel s tehniko muharjenja. »Po oceni je imela riba med 10 in 13 let, natančno starost bo mogoče določiti po luskah ob njeni preparaciji. Kakor koli obrnemo, pred sabo ni imela več dolgega življenja,« je dodal gospodar ribiške družine.

Soške postrvi v povprečju zrastejo do 70 centimetrov, zanimivo pa je, da je njihova velikost odvisna od tega, v katerem delu Soče in njenih pritokov živijo. V zgornjih delih vodotoka, ki so plitvejši in revnejši s hrano, zrastejo le tja do 30 centimetrov, v spodnjih predelih, ki so globlji, manj deroči in bolj bogati s hrano, pa zrastejo tudi prek enega metra. Takšni primerki tehtajo okrog 20 kilogramov. Pred dvema letoma je nekaj centimetrov krajšo soško postrv ujel ribič Bojan Taljat. Merila je 98 centimetrov. Doslej največja znana ulovljena soška postrv pa je bila dolga 121 centimetrov in je tehtala kar 25 kilogramov. Soška postrv je sicer v naših rekah endemit. Živi izključno v jadranskem porečju, najštevilnejša pa je v reki Soči in njenih pritokih.

Ob zadnjem izpustu akumulacijskega jezera na Mostu na Soči so ribiči opozarjali, da zna mulj, ki ga bo ob praznjenju odplavilo iz jezera, uničiti mladice soške postrvi. Radovanović potrjuje, da so se napovedi uresničile. »Odrasle ribe so se umaknile in preživele, slabše je z mladicami. Posebej pa so bile ogrožene ikre, ki so ostale zakopane v mulju. Letošnjega naravnega podmladka ne bo. Bo le tisti, ki ga bomo vzgojili sami v ribogojnicah,« pojasni ribič. Bolj kot takšni dogodki in ribolov soško postrv sicer ogroža genetsko mešanje z vneseno potočno postrvjo. Zato si zadnje desetletje ribiči z vzgojo čistih populacij in izlovom potočne postrvi prizadevajo, da bi bile postrvi v Soči spet soške.