A nikakor ne gre le za to. Predsednik je kvalificiran, da vskoči na vsako delovno mesto, najsi bo zaradi bolniške odsotni hlevar, mesar, delavec Snage, asfalter, pek, frizer, delavka v javnem stranišču, česar ni bil sposoben noben drug predsedniški kandidat. In kako si vendar brez njega predstavljate letošnje maturitetne četvorke, ki bi brez njegovih besed »miška, to mi deli!« delovale skrajno revne?

Borut Pahor ni le predsednik republike, on je vrhovni poveljnik oboroženih sil Slovenije, ki so v njegovem – zdaj že drugem – mandatu dobile negativno oceno Nata za primer vojaških operacij in zadostno za mirnodobno glancanje čevljev. Kdo drug, če ne on, je sposoben voditi to slabo opremljeno vojsko v nove zmagovite zmage?

In navsezadnje: stranka Solidarnost se sklicuje tudi na njegovo odgovornost v zvezi z delovanjem protikorupcijske komisije, kar je nesmisel brez primere. Pa kdo v demokratični Sloveniji, če odmislimo navadne delavce, je še kdaj odgovarjal, pa naj gre za nadzorne svete bank, bolnišnic, cestnih podjetij, železnic, pošte, za zgrešene naložbe, za vodovodno instalacijo v Onkološkem inštitutu, ki so jo zamenjali po desetih letih, da ne naštevam naprej in zanemarim tožilstvo in sodstvo, ki so za tako imenovanega balkanskega bojevnika potrebovali sedem let, pa stvar še ni povsem končana. O odgovornem ali neodgovornem predsedniku torej sploh ne kaže izgubljati besed, ker to so in bodo vsi, pa če se na glavo postavimo.

Jožef Praprotnik, Jesenice