Prvo dejanje: Volk sit in koza cela.

Še vedno ni pravih dokazov, kdo je uporabil novičok. Vlada za tekoče posle pa je ponosna, ker smo se solidarizirali z Britanci, pa spet ne preveč, da bi nam lahko Rusi zamerili. V resnici smo »razočarali« ene in druge. To je naša premišljena zunanja politika? Ker smo v združbi EU in Nata, moramo tuliti v isti rog, tudi če so njihova ravnanja nemiroljubna in jih vodijo egoistični cilji? Namesto tega bi lahko vztrajali, da obsojamo vsak atentat, in delili solidarnost s prizadetimi. Obtožili, obsodili ter »kaznovali« pa bi tiste, ki bi se jim in ko bi se jim zločin res dokazal.

Drugo dejanje: Politiki, naše svete krave.

Zanima me, kdaj bo kdo odgovarjal za svoje napačne odločitve (ali opustitve pravih), ki so prinesle škodo državljanom. Zadnji primer je TEŠ 6. Lani sem poslušala soočenje Golobiča in Pahorja na državnozborski preiskovalni komisiji. Golobič je govoril argumentirano in natančno nizal razloge, zakaj sta najprej Janševa in potem Pahorjeva vlada odgovorni za katastrofalne posledice. Nekaj od njih: lahko bi sklenili ugodnejšo pogodbo, lahko bi ustavili projekt; Pahorjeva vlada je potrebovala leto in pol, da se je sploh začela pogovarjati o TEŠ 6; večkrat je sam načenjal to temo, opozarjal na sestankih kolegija… pa nič. Ker je bil v vladi, se čuti objektivno odgovornega. Pahor pa je leporečil in se branil: TEŠ 6 ni začela njegova vlada; ni imel nobenega razloga, da bi podvomil o projektu; bilo je nešteto drugih pogodb; ukvarjal se je s Hrvaško… In še bolj z njeno predsednico vlade. Niti na misel mu ni prišlo, da bi samokritično priznal vsaj objektivno odgovornost.

To ni bil spopad med dvema pomembnima politikoma, ampak spopad med prikrivanjem in resnico, med iskanjem izgovorov in odgovornostjo. Tudi zdaj, ko ga je stranka Solidarnost poleg Križaniča in Lahovnika kazensko ovadila, postreže s paleto obramb. Nekatere so prav smešne, na primer ta, da je že prevzel politično odgovornost (beri: je že bil dovolj kaznovan), ker je njegova vlada padla in naslednjič ni postal mandatar. Ampak padla ni zaradi TEŠ 6. Ker mu je ljudstvo vse oprostilo (beri: približno petina Slovencev ga je dvakrat izvolila za predsednika), potem že ne more biti za nič odgovoren in še manj kriv. Ampak pri nas še vedno ugotavljajo kazensko odgovornost sodišča, mar ne?

Tretje dejanje: Palestino bomo priznali.

Resnično jo bomo priznali, a za to še ni napočil pravi čas. Še vedno ni pravih pogojev, še vedno jih ni… Po treh dolgih letih je končno prišel pravi čas, samo zdaj ni več ljudi, ki bi jo priznali. Sramota za nas, tragedija za Palestince. Mogoče jo bo pa naslednja vlada? Res? Če bo sploh še obstajala…

Polona Jamnik, Bled