Zato poskrbimo, da po mokri zemlji ne hodimo, je ne obdelujemo, da ne pokvarimo njene strukture, zračnosti in rahlosti. Zelo pomembno je, da zelenjavni vrt skrbno načrtujemo, sploh če vsako leto posadimo bolj ali manj enako vrsto zelenjave. V tem primeru ne smemo zanemariti pomembnosti kolobarjenja.
Rahljanje težke zemlje je večleten proces
Zagotovo je najprimernejši čas za prekopavanje zemlje jesen, saj zimski mraz razbije večje grude in izboljša sestavo. Zamudniki oziroma tisti, ki se vrtnarjenja na še ne obdelani zemlji lotevajo prvič oziroma po dolgem času, pa lahko to storijo tudi zgodaj spomladi, ko tla niso več zamrznjena in premokra. Vendar za manjšo globino, saj spomladi poskrbimo, da ih prezračimo, zrahljamo in obogatimo z ustreznimi hranilnimi dodatki.
Vrtna tla so živa, prav tako polna večjih in manjših organizmov, ki skrbijo za rodnost in življenje. Zato ko tla prekopljemo in obrnemo z lopato, se njihov svet poruši, plasti se premešajo. Vse to ima katastrofalen učinek na tam živeče organizme in kar nekaj časa mora preteči, da se obnovi prvotno naravno stanje tal. Kjer so tla idealna za gojenje in rahla, je obračanje z lopato nepotrebno in jih prav enostavno, z minimalno vložene energije, pripravimo s prekopnimi vilami ali motiko. Povsem drugače pa je, kjer so tla težka, zbita oziroma smo v fazi, ko vrt in gredice postavljamo na novo. Kajti z vsakoletnim in rednim dodajanjem organskih gnojil, najboljši je domači kompost, lahko prav vsakršna tla toliko izboljšamo in zrahljamo, da prekopavanje sčasoma ne bo več potrebno.
Za vrt primeren štiriletni kolobar
Sestavljanje kolobarja ni preprosta naloga, saj je treba vedeti, da imajo vrtnine različne potrebe po posameznih hranilih. Listnate vrtnine, kot so solatnice, špinačnice, zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, zahtevajo veliko dušika, rastline, ki jih gojimo zaradi plodov (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare …), imajo večjo potrebo po kaliju, fosforju, kalciju, medtem ko moramo rastlinam, ki jih gojimo zaradi gomoljev, korenov ali čebulic (čebula, česen, repa, redkvica ali zgodnji krompir), zagotoviti več kalija. Nekatere imajo večje potrebe po mikrohranilih: kapusnice in čebula po žveplu …
Za vrtnarjenje na majhnem vrtu, do 50 kvadratnih metrov, je najprimernejši štiriletni kolobar, ker bodo tako rastline najmanj časa na istem mestu in bodo tudi dovolj narazen, da bo vpliv slabih sosedov čim manjši. Če močno poenostavimo, sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni, gomolji. Ne pozabimo pa na užiten cvet, kamor uvrščamo cvetačo, brokoli in artičoko. Tako lahko za visokim fižolom, pri katerem uživamo seme, posejemo špinačo. Naslednje leto na tem delu sledijo kumare, torej plodovi, h katerim posadimo ali posejemo tudi koper, ki je dober sosed in izboljša okus kumar. Iz kolobarja vedno izvzamemo trajne rastline, kot so hren, rabarbara, šparglji in tudi jagode, ki so pogosto del zelenjavnega vrta.
