»Zelo sem srečen, da se je končalo v moj prid. Zahvaljujem se vsem navijačem iz Slovenije. Dobil sem veliko zelo spodbudnih sporočil podpore. Sem zelo vesel, da smo Slovenci na najvišji stopnički,« se je Primož Roglič v soboto ponosno veselil zmage na etapni dirki po Baskiji. Zmaga na najbolj hriboviti etapni dirki svetovne serije World Tour je za 28-letnega Zasavca največja zmaga na etapnih dirkah. Skupaj s Slovakom Petrom Saganom, ki je v mavrični majici dobil 116. izvedbo legendarne klasike Pariz–Roubaix, je zaznamoval kolesarski teden na elitni sceni.
Roglič je 58. izvedbo enotedenske dirke po deloma samostojno kolesarski Baskiji odpeljal zares v izjemnem slogu. Kljub temu da so na dirki doslej zmagovali največji mojstri etapnih dirk, v zadnji dobi Alejandro Valverde, Alberto Contador, Nairo Quintana, so kar tri druga mesta v etapi in etapna zmaga v njegovi najmočnejši prvini, vožnji na čas, zagotovo presežek. »Baskija« ali Itzulia baskovskih dežel velja kot ena najbolj referenčnih preizkušenj za kasnejši veliki tritedenski Giro ali Tour.
Roglič je bil na najtežji preizkušnji prav zadnji dan. Ne zaradi osmih vzponov dneva kraljevske etape. Tik po startu se je zapletel v padec s Kolumbijcem Rigobertom Uranom in je moral ob pomoči cele ekipe LottoNl-Jumbo porabiti ogromno moči, da je kljub odrgninam ujel vodilne. V zaključku je kljub poskusom tekmecev, predvsem španske ekipe Movistar s kapetanom Mikelom Lando in njegovim rojakom Jonom Izagirrejem v dresu Bahrain Meride, rumeno majico obdržal z rutino prekaljenih velemojstrov. Z devetim mestom v etapi.
Kako dobro zmore prenašati pritisk moža odločitve, je pokazal že v četrtek v kronometru. V soboto je naredil magisterij v tej smeri. V klanec je pokazal življenjsko formo. »Vedel sem, da zadnji dan ne bo sproščen. Vsaj Movistar s Quintano in Lando je bilo pričakovati s kakšno potezo v svoj prid. Bilo je težje, kot smo z ekipo pričakovali. Dobro, da posledice padca niso bile prehude. Zelo sem ponosen in hvaležen za tako pomoč ekipe. Nismo največja ekipa, nimamo vsega največ. Na koncu je bila igra pokra. Poskusil sem pred tekmeci skriti, kako se počutim na kolesu. Uspelo je. Upam, da bo še več takih zmag,« si je takoj zaželel.
Potem ko je lani na Baskiji zmagal v dveh etapah (četrti skupno), je letos naredil še eno prelomnico kariere – prva zmaga na velikih enotedenskih etapnih dirkah svetovnega niza. »Zmaga mi pomeni največ doslej. Po vseh merilih. Cilj sezone je bil zmagati na eni od teh dirk in lepo je, da se je to zgodilo že zgodaj spomladi.« Med Slovenci je Simon Špilak zmagal na dirki po Romandiji leta 2010. Švicarski mini Tour ima Rogla na sporedu konec aprila. Špilak je še dvakrat zmagal dirko po Švici (2015, 2017). Jani Brajkovič je slavil tudi na Kriteriju Dauphine leta 2010. Roglič ima letos znova na sporedu francoski Tour.
Kar peterica Slovencev je letos vozila najbolj posebno, najbolj spektakularno, najbolj brutalno in zgodovinsko klasiko do Roubaixa. Severni pekel granitnih kock je prevozil le Luka Pibernik (Bahrain Merida). Borut Božič, ki ima najboljšo uvrstitev doslej, izkušeni Kristijan Koren s padcem, tudi odrgninami po glavi, a brez resnih poškodb, prvak Luka Mezgec in David Per niso pripeljali čez vseh 50 brutalnih kilometrov tlakovanih kolovozov do velodroma v Roubaixu. »Takoj na prvem tlakovanem odseku sem bil udeležen v skupinskem padcu in potem smo lovili cel dan,« je sedemurni pekel opisal Luka Pibernik.
