Slovenska teniška reprezentanca je v Portorožu izpolnila cilj ter obstala v 2. evro-afriški skupini Davisovega pokala. Pot do zmage proti Turčiji s 3:2 je bila trnova in polna preobratov. Slovenija je dvakrat zaostajala, po zaslugi Aljaža Bedeneta, ki po vrnitvi v slovensko reprezentanco med posamezniki ostaja neporažen, pa dvakrat izenačila. Odločilno točko je Sloveniji priigral 24-letni Nik Razboršek, ki mu je selektor Miha Mlakar ponudil priložnost, potem ko letos med posamezniki niso upravičili njegovega zaupanja Blaž Rola, Tom Kočevar Dešman (oba proti Poljski) ter Mike Urbanija (prvi dan proti Turčiji). Litijan, 787. na svetu, je v odločilnem dvoboju premagal Altuga Cilikbilika, ki je na svetovni lestvici več kot 300 mest pred njim. Razboršek je poskrbel za najbolj pozitivno slovenske presenečenje v tej sezoni Davisovega pokala.
V Portorožu je bilo od prvega trenutka naprej v slovenskem taboru mogoče čutiti napetost. Pred igranjem slovenske in turške himne sta priznala, da sta vznemirjena tako predsednik Teniške zveze Slovenije Marko Umberger kot direktor Gregor Krušič. Še najbolj sproščen je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. Dejal nam je, da rad igra tenis, da se mudi na Obali ter da ima rad šport, zato je z veseljem prišel v portoroško teniško središče. Oba dneva je bilo osrednje igrišče polno, podpora Slovenija pa prava predvsem drugi tekmovalni dan.
Odločen start Turkov
Turki so dali od prve minute naprej vedeti, da so v Portorož pripotovali po zmago. Prvi turški igralec Cem Ilkel je v uvodnem dvoboju Miku Urbaniji odčital teniško lekcijo. Slovenski igralec je podlegel pritisku, delal dvojne in neizsiljene napake in ni bil niti enkrat blizu uspehu proti turškemu tekmecu. »Slabo sem začel. Tekmecu sem dopustil, da je igral neobremenjeno, kar je izkoristil. Z igro nisem zadovoljen,« je priznal Mike Urbanija. Ko je Altug Celikbilek proti Aljažu Bedenetu povedel s 3:0 in s 4:1 v prvem nizu, je bila kratek čas na obzorju senzacija. »Kasneje sem stopil v igrišče ter pritisnil na tekmeca. To običajno zadošča proti 470. igralcu sveta,« je po preobratu pojasnil Aljaž Bedene. »Prvič sem igral proti igralcu najboljše stoterice. Začel sem dobro in začutil priložnost. Ko je Bedene prestavil v višjo prestavo, sem pod pritiskom delal vse več napak,« je priznal Altug Celikbilek.
Turki so po prvem dnevu skrivali postavo dvojice, Slovenci so igrali z odprtimi kartami. Verjeli so, da bo Tom Kočevar Dešman ob Aljažu Bedenetu priigral zmago med dvojicami. A je ni. Turki so v postavil Cem Ilkel in Anil Yuksel drugi tekmovalni dan dobili igro dvojic. Bedene in Kočevar Dešman sta imela v sedmi igri odločilnega niza pet priložnosti za odvzem servisa. Nista jih izkoristila ter popustila, saj v naslednjih dveh igrah nista več dobila točke.
Razboršek, skriti slovenski adut
V nadaljevanju slovenskih teniških muk je Aljaž Bedene opravil svoje delo tako, kot se za igralca najboljše petdeseterice spodobi. Ljubljančan je poudarjal, da ni maksimalno pripravljen, da na trenutke čuti bolečine v nogi. Tudi drugi posamični dvoboj je Bedene začel slabo, izgubil prvi servis, a se po zaostanku pobral ter spreobrnil rezultat. Cemu Ilkelu je sicer dopustil, da si je izboril podaljšano igro prvega niza, več turški tekmec ni zmogel.
Da je bil portoroški koktajl popoln, je poskrbel selektor Miha Mlakar, ki je v odločilnem dvoboju poslal na teren najmlajšega igralca Nika Razborška, ki je letos nase opozoril na istrskih turnirjih. Premišljen joker, ki so ga v slovenski reprezentanci skrivoma uigravali ves teden, se je izkazal za zmagovito kombinacijo. Razboršek se je po uvodni nervozi zbral, v prvem nizu po dveh izgubljenih servisih zaostajal s 3:5, v nadaljevanju pa dobil sedem iger zapored. Litijan je sijajno pritiskal na drugi servis Turka, saj je dobil le tri točke od 25! Razboršek je dokazal, da se bolje znajde na peščeni podlagi, Slovenija pa, da je z izbiro peščene podlage dobro izkoristila domači teren.
