Festival kakovostnih gradenj, nepremičnin in arhitekture Odprte hiše Slovenije (OHS) poteka letos že devetič in spada v mednarodno mrežo Open House Worldwide, ki predstavlja preprost in učinkovit koncept, po katerem najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival poteka v kar 35 mestih po celem svetu in ima preprost, a močan koncept – omogočiti vsakomur praktično izkušnjo v izjemni arhitekturi. Arhitektura nas obdaja vsak dan in močno vpliva na naše življenje, počutje, zdravje, varnost, delo, uspešnost in učinkovitost. Tega bi se morali bolj zavedati in se čim bolj izobraziti, saj je arhitektura večinoma naša največja investicija v zasebnem ali poslovnem življenju. Ljudje v grajenem prostoru preživimo 90 odstotkov svojega časa, stavbe gradimo za najmanj 50 do 100 let. Dobro bi bilo čim bolj razviti pravilne kriterije za njihovo vrednotenje in za odločanje o gradnji, prenovi in vzdrževanju.
Na ogled zasebni in javni prostori
Stavb ne oblikujejo samo arhitekti. Komunikacija med projektanti in naročniki je eden ključnih elementov načrtovanja, posredno prostore oblikujemo vsi ljudje, tudi investitorji, uporabniki in javni odločevalci. Zavedati se moramo, da je kakovostna arhitektura namenjena ljudem, skrbi za okolje, prostor in trajnostni razvoj ter ohranjanju kulturne dediščine in spodbujanju razvoja kulturnih in gospodarskih dobrin.
Odprte hiše Slovenije ljudem omogočajo izkušnjo, da v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, stopijo v stik z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Interierje, zasebne in javne stavbe ter prostorske ureditve je izbrala strokovna žirija, ki jo sestavljajo pomembni strokovnjaki s področja gradnje in arhitekture, krajinske arhitekture, inovacij in raziskovalnih inštitucij: arhitekti Peter Šenk, Mima Suhadolc, Boštjan Vuga in Klara Zalokar, krajinski arhitekt Zaš Brezar, raziskovalec v Innorenew Coe Michael Burnard ter umetnostna zgodovinarka Kristina Dešman.
Žirija 2018 za festival OHS je obravnavala okrog 100 prijavljenih objektov s številnih arhitekturnih področij, največji delež je letos v zasebnih objektih. Sledijo jim poslovni prostori, kar kaže na obujanje in razcvet novih poslovnih okolij. Sledijo jim kulturni, nato izobraževalni in rekreacijski objekti, odprti prostori, turistični, infrastrukturni objekti ter kavarne in restavracije. Lenka Kavčič, direktorica festivala, dodaja: »Projekti na festivalu prikazujejo moč kakovostne arhitekturne ideje, ki ni draga, ampak je dobra v svojih funkcionalnih in estetskih rešitvah. V tem je tudi poslanstvo festivala: dobra arhitektura je namenjena človeku in kakovostnemu bivanju.«
Tematsko naravnan festival
Nad festivalom bdi strokovna ekipa: Kristina Dešman, Vesna Misjak, Nina Puconja, Kaja Tomšič, Janža Dolinšek, Teja Sedmak in Staša Goršek. Posebej je izpostavljena skrb, da vse na kar 100 »odprtih« lokacijah poteka tekoče. Pri festivalu sodeluje več kot 50 prostovoljcev, ki so v oporo 300 arhitektom in drugim strokovnjakom ter lastnikom pri predstavitvi objektov na lokacijah po vsej Sloveniji.
Festival je vedno tematsko naravnan, letos se tema imenuje Arhitektura je za ljudi. Organizatorji želijo s tem poudariti, da smo ljudje uporabniki grajenega okolja. Želijo spodbuditi zavedanje, da se stavbe gradijo in oblikujejo za ljudi, da je v vseh procesih načrtovanja pomembno, da se tako projektanti kot naročniki zavedajo vpliva, ki ga imajo stavbe na naše zdravje, varnost, uspešnost in dobro počutje. Preko izbranih kakovostnih primerov, ki se ob tej priliki kar najbolj neposredno predstavijo ljudem, lahko spoznamo številne pomembne parametre arhitekture: stavbe gradimo za daljše obdobje, zato je pomembno, kako bodo skozi ta čas delovale, predvidimo čim manjšo porabo energije, spoznajmo, kakšna je pravilna uporaba materialov in kako so materiali obdelani, bodimo pozorni na rešitve detajlov, ne pozabimo na to, katere so tiste pomembne izbire, ki odražajo naš trajnosten in ozaveščen družbeni, socialni in ekonomski položaj.
Osebna izkušnja arhitekture
Inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi. Premalo se zavedamo, da je arhitektura javnih zgradb in javnih površin zgled in spodbuda za druge javne in zasebne investicije. Direktorica projekta arhitektka Lenka Kavčič: »Arhitektura je (naj bi bila) temeljni element kulture in življenja v naši družbi in državi. Kakovostna arhitektura je funkcionalna, estetska, zdrava, varna in prijetna za bivanje ter prijazna do okolja in ekonomična.«
V Sloveniji smo sprejeli tudi strateški dokument Arhitekturna politika Slovenije – Arhitektura za ljudi, ki opredeljuje smernice na področjih kakovostne arhitekture, pametne rasti, trajnostnega razvoja in vključujoče arhitekture. Doseganje teh ciljev bo v Sloveniji v prihodnosti morala omogočati tudi ustrezna zakonodaja. V uvodu dokument navaja: »Evropska unija je v svojih dokumentih opredelila arhitekturo kot temeljni element kulture in življenja evropskih držav. Prepoznala jo je kot tipičen primer horizontalnega značaja kulture, ki ni vključen zgolj v kulturno politiko, temveč v več javnih politik. Države so zavezane upoštevati arhitekturo in njeno kulturno razsežnost ter posebne značilnosti pri vseh zadevnih politikah, predvsem pri politikah v zvezi z gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem. V večini evropskih držav je arhitektura ena od nacionalnih prioritet, saj zaobjema vse pore življenja od umetnosti do ekonomije, poklic arhitekta pa je opredeljen kot eden sedmih strožje urejenih poklicev, ki skrbijo za javno dobro.«
Kakovostno arhitekturo najbolje presojamo skozi individualno izkušnjo. Festival OHS ponuja obiskovalcem osebno izkušnjo v kakovostni arhitekturi, da se lahko sami prepričajo, kako se v dobri arhitekturi počutijo.
