Delovno poročilo OECD ocenjuje, da je v državah članicah organizacije 14 odstotkov delovnih mest visoko izpostavljenih avtomatizaciji, kar pomeni, da je verjetnost, da bodo avtomatizirana, več kot 70-odstotna. Še 32 odstotkov delovnih mest pa bi se lahko zaradi avtomatizacije občutno spremenilo - za ta delovna mesta OECD verjetnost avtomatizacije ocenjuje med 50- in 70-odstotno.

V Sloveniji je avtomatizaciji visoko izpostavljenih 25 odstotkov delovnih mest, s čimer država zaostaja le za Slovaško s 33-odstotnim deležem. Na Norveškem je takih delovnih mest le šest odstotkov. Upoštevajoč tudi delovna mesta, ki bodo zaradi avtomatizacije najverjetneje občutno spremenjena, Slovenija zaseda osmo mesto.

Splošneje gledano poročilo kaže, da bodo delovna mesta v anglosaksonskih ter nordijskih državah in na Nizozemskem manj verjetno avtomatizirana kot tista v vzhodnoevropskih ter južnoevropskih državah, v Nemčiji, Čilu in na Japonskem.

Avtomatizacija ogroža delovna mesta mladih

V državah OECD je trenutno okoli 40 odstotkov zaposlenih vključenih v usposabljanje, povezano z delovnim mestom, a pogosto gre za le nekaj ur letno, nadaljuje poročilo. Tudi tukaj so podatki po državah različni; v Turčiji in Grčiji se je na primer usposabljanja v letu pred opravljeno raziskavo udeležilo 16 odstotkov delavcev, na Danskem in Novi Zelandiji pa skoraj 60 odstotkov.

V Sloveniji je delež zaposlenih, vključenih v tovrstno usposabljanje, malo pod 40-odstotnim povprečjem OECD. So pa slovenski delodajalci nadpovprečno usposabljali nižje kvalificirane delavce.

Sicer delovno poročilo OECD kaže še, da avtomatizacija bolj ogroža nizkokvalificirana delovna mesta ter tista delovna mesta, ki jih zasedajo mladi. OECD med drugim izpostavlja potrebo po zagotavljanju delovnih izkušenj mladim že v času izobraževanja ter možnosti prekvalificiranja in socialne zaščite za tiste delavce, katerih delo bodo v prihodnje morda opravljali stroji.