Kmalu po tem, ko je v Pionirskem domu marca padel zastor na letošnji dvanajsti mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ZOOM, je prostore centra za kulturo mladih za Bežigradom znova napolnilo festivalsko vzdušje. Takoj po velikonočnih praznikih se je namreč v Festivalni dvorani začel Otroški festival gledaliških sanj.

Festival je že šestnajsti zapored, tudi tokrat pa bodo v štirinajstih dneh, kolikor traja festival, svoje gledališke veščine predstavili osnovnošolci. Letos sodeluje 47 otroških gledaliških skupin, festival pa, kot z zadovoljstvom opaža njegova vodja in mentorica gledališkega studia v Pionirskem domu Bjanka Kršmanc, iz leta v leto postaja vse bolj vseslovenski in kakovosten.

Mladi gledališčniki iz vse Slovenije

»Festival se je iz prvotno tridnevnega razvil v dvotedenski dogodek. Na začetku so otroci le stali na odru, govorili v pravilnem knjižnem jeziku. Zdaj se je trend spremenil. Mladi igralci na odru govorijo v jeziku, ki jim je blizu, kar jim omogoča, da se lahko v svoje vloge bolje vživijo. Čedalje več je tudi avtorskih predstav, pri katerih lahko otroci sodelujejo od samega začetka. V prvih letih festivala tega ni bilo,« nekaj razlik, ki so se zgodile v šestnajstletni tradiciji festivala, ki se ga udeležijo osnovnošolci iz vse Slovenije, strne Kršmančeva.

Prav velik delež avtorskih predstav organizatorje festivala še posebej veseli. »Opazili smo, da si vse več mentoric upa narediti korak naprej in predstavo oblikovati s pomočjo improvizacije. Tako nastane predstava, ki jo soustvarijo njeni igralci. Otroci, ki gredo aktivno skozi ta proces od prvih zametkov predstave do njene uprizoritve na odru, lahko na odru pokažejo ves svoj talent.« K temu, da s pomočjo improvizacije in s sodelovanjem otrok nastajajo otroške gledališke predstave, s katerimi se skupine predstavijo na festivalu, so v Pionirskem domu tudi ves čas stremeli. »Zato festival ni namenjen zgolj nastopajočim, ampak tudi mentorjem. Vidijo lahko, kako delajo drugje, za njih pa pripravljamo tudi izobraževanja,« pove Kršmančeva.

Nagrade za deset najbolj izstopajočih

Na letošnjem festivalu sodeluje približno sedemsto osnovnošolcev. Vsak festivalski dan do 13. aprila se bo na odrskih deskah zvrstilo približno pet gledaliških predstav, ki ne smejo biti daljše od štiridesetih minut, dva dni kasneje pa bo v Festivalni dvorani še zaključna prireditev, na kateri bodo izbrali in tudi nagradili deset najbolj izstopajočih osnovnošolskih gledaliških ustvarjalcev. »Zanimivo je, da v kopici talentiranih mladih gledališčnikov tistih najbolj izstopajočih ni težko izbrati,« pove Kršmančeva, ki jo vsako leto znova preseneti, da imajo nekateri pred nastopom tremo. »Da lahko na velikem odru in pred občinstvom predstavijo svoje delo, je za otroke izziv in hkrati priložnost. V Ljubljani imajo otroci tovrstnih priložnosti več, zunaj glavnega mesta pa je tega manj,« opaža sogovornica.

Vodja festivala poudarja, da čeprav najboljše udeležence festivala tudi nagradijo, tekmovalnost ni v ospredju nastopajočih. »Pridejo po izkušnjo,« pove Kršmančeva, ki je prepričana, da jim izkušnja ne koristi zgolj pri naslednjih nastopih na gledališkem odru. »Gledališče je šola za življenje. S pomočjo gledališkega ustvarjanja lahko premagajo tremo in nadgradijo svoje socialne veščine, denimo pridobijo samozavest in samozaupanje.«