Kako dostopna bo pomoč za bolnika, je precej odvisno tudi od tega, v katerem delu slovenskega zdravstva jo potrebuje. Dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja uspehe pri zmanjšanju prezgodnjega obolevanja in umiranja za srčno-žilnimi boleznimi pa tudi dostopne presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka. Prav tako sta dostopna preostala preventiva in osnovno zdravstvo, slabše pa je urejena dolgotrajna oskrba. »Naša težava je podedovano prepričanje, da bo družina sama poskrbela za nego družinskega člana.«
Ob denarju bo treba poskrbeti še za zaposlitve
Uvesti bi bilo treba novo zavarovanje, ugotavlja Albreht, a zagotavljanje finančne podlage ne bo zadostovalo. V prihodnje bo treba tako poskrbeti za dovolj zaposlenih, ki bodo usposobljeni za ukvarjanje z dolgotrajno oskrbo. Kje so potrebe, na katere bo treba odgovoriti, se kaže tudi ob hitrem skrajševanju bivanja v bolnišnici, zaradi katerega ljudje po vrnitvi domov potrebujejo več pomoči. Prav tako bo treba po Albrehtovi oceni povečati dostopnost negovalnih bolnišnic in urediti fleksibilne oblike paliativne oskrbe. Premalo je tudi prostora v domovih za starejše za tiste starostnike, ki resnično ne morejo več bivati v domačem okolju.
Ljudje v Sloveniji glede na podatke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) svoje zdravje sicer ocenjujejo nekoliko slabše kot prebivalci v drugih članicah. Med evropskimi državami na tej lestvici se imajo za najbolj zdrave Irci in Švedi, najslabše pa svoje zdravje ocenjujejo Latvijci in Portugalci.
Šibka točka je zanašanje na plače
Zdravstveni ekonomist dr. Jonathan Cylus, ki je nekoč deloval v ameriškem sistemu Medicare in Medicaid, poudarja, da se tudi razumevanje potreb razlikuje od države do države. »Čakalne dobe zelo hitro postanejo politično vprašanje, saj ljudje ne želijo čakati. Koliko dejansko vplivajo na zdravje prebivalstva, pa je odvisno od tega, pri katerih zdravljenjih se pojavljajo. Ni nujno, da ljudje zaradi dolgih čakalnih dob umirajo, a lahko čakanje na operacijo kolena vpliva na kakovost življenja.«
Ko gre za smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, se Slovenija odreže solidno. Tako je nekje med državami, ki za zdravstvo manj zapravijo in od njega manj dobijo, in tistimi, ki zanj namenijo več in imajo na ta račun nekoliko boljše rezultate. Visoka je tudi raven pravic, ugotavlja Cylus, ki je danes predstavnik Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike, v Ljubljani pa je predaval pred današnjim svetovnim dnevom zdravja.
Po njegovem ima Slovenija težavo zlasti pri financiranju zdravstva. »Raven, do katere se zanaša na prihodke delavcev, izstopa.« Državni proračun prispeva zelo malo, je opozoril, takšna odvisnost zdravstva od enega vira pa pomeni resne težave v časih krize in ob staranju prebivalstva. Denar za zdravstvo je torej smiselno iskati v splošni obdavčitvi. »Davki na grehe«, kakršnega trenutno v primeru sladkih pijač uvaja Velika Britanija, po besedah Cylusa ne morejo bistveno vplivati na obseg teh sredstev. So pa vseeno smiselni z vidika vpliva na življenjski slog, je poudaril.
