Spor med Grčijo in Turčijo zaradi nekaj skalnih otočkov v Egejskem morju se je »izgubil« nekje v kopici drugih problemov na jugovzhodu Evrope, ki skrbijo evropsko celino in tudi mednarodno skupnost. Trenutno so težave na relacijah Beograd–Priština, Skopje–Atene, Zagreb–Beograd, Sarajevo–Beograd–Zagreb, tudi Ljubljana–Zagreb ter v ne tako oddaljeni Siriji videti bolj pereče kot vedno napeti odnosi med Ankaro in Atenami, ki so se v preteklosti večkrat sprevrgli tudi v oborožen obračun med državama.
Ravs zaradi nekaj otočkov
Grčija in Turčija se desetletja ne gledata prav lepo zaradi ne povsem rešenih mejnih sporov, predvsem na morju. »Najboljši sosedi« nista tudi zaradi Cipra in ker so si Atene zatisnile obe ušesi, ko so nedavno turške oblasti zahtevale izročitev vseh Turkov, ki so iz domovine zbežali, ker bi jim doma trda predla zaradi suma (so)udeležbe v predlanskem poskusu državnega udara.
Januarja pa je prišlo do manjšega trka vojaških ladij Grčije in Turčije nedaleč od skupine skalnih čeri na morski meji med državama, kar je kljub poskusom diplomacij obeh držav preraslo v tiho krizno območje, ki sta ga državi uporabili za netenje nacionalnih strasti, predvsem za notranjepolitične potrebe. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ugotovil, da kurdsko vprašanje ni dovolj koheziven element za narodno enotnost, in je potreboval še enega (starega) »sovražnika«, grška politika pa je sledila javnemu mnenju, ki je v anketah Turčijo spoznalo za večjega sovražnika od Makedonije in njenega imena.
Potem ko je konec lanskega leta zavrelo, ker Turki lep čas niso izpustili dveh grških vojakov, ki sta na kopnem, po tolmačenju Aten »pomotoma«, zašla na turško stran, in ko sta vojaški ladji rahlo trčili v okviru akcije dokazovanja suverenosti nad nekaj otočki, so Grki nedavno sklenili na vrsto obmejnih otokov poslati okrepitev dodatnih 7000 vojakov. »Obrambno« akcijo je grški obrambni minister Panos Kamenos pospremil s provokativno izjavo, da naj Turki nikar ne pozabijo na leto 1821, ko so jih Grki vojaško porazili in se osvobodili izpod »osmanskega jarma«.
Ankara je odvrnila, da Grčija nima ne zgodovinskih ne pravnih osnov zahtevati skupine mejnih otočkov, zato naj »okupacije« teh otokov ne poskuša zakriti s »prozorno skrbjo za okolje« v okviru programa Evropske unije Natura 2000. Obe državi pa v Egejskem morju in okoli njega že nekaj časa vztrajno kopičita vojsko in oborožitev.
Tam je trenutno nameščenih kar 64 vojaških ladij, več kot 20 podmornic in 448 sodobnih lovskih letal, oboroženih s »pametnimi« bombami. Na kopnem ima Grčija 823 tankov in več kot 2500 kosov različnega artilerijskega orožja, večinoma nameščene ob meji s Turčijo. Takšna koncentracija orožja in vojakov bo, pravijo vojaški strokovnjaki, prej ali slej pripeljala tudi do izbruha nasilja, veliko večjega od tistega januarskega prerivanja dveh manjših vojaških ladij.
