Avstrijska Koroška naj bi prihodnji četrtek, dober mesec dni po volitvah, dobila novo deželno vlado, prvo po spremembi deželne ustave, s katero je bila odpravljena proporcionalna delitev resorjev med vsemi v deželnem zboru zastopanimi strankami. Po volitvah, na katerih so socialni demokrati (SPÖ) za las zgrešili absolutno večino, dobili pa polovico od 36 sedežev v deželnem zboru, si je moral dosedanji in novi deželni glavar Peter Kaiser poiskati koalicijskega partnerja.
»Dolga roka« Dunaja?
Načelni dogovor z ljudsko stranko (ÖVP), ki ima v deželnem zboru kot tretja največja stranka šest sedežev, je Kaiser dosegel razmeroma hitro, po manj kot treh tednih pogajanj, a se je nato v začetku tega tedna nepričakovano zapletlo zaradi prevrata v ljudski stranki. Vodja deželne ÖVP Christian Benger, ki pri koroških Slovencih ni posebej dobro zapisan zaradi nasprotovanja okrepitvi ustavnega položaja narodnostne skupnosti, je namreč odstopil. Kaiser, ki je za odstopom videl »dolgo roko« Dunaja oziroma zvezne ÖVP, ki naj bi si prizadevala preprečiti vstop svoje koroške »podružnice« v koalicijo s socialnimi demokrati, je izjavil, da je zaupanje med strankama uničeno.
Novemu, začasnemu predsedniku deželne ljudske stranke Martinu Gruberju je Kaiser ultimativno postavil nekaj pogojev, če naj bi koalicijski dogovor obveljal. Najpomembnejši med njimi je bil privolitev v možnost odločanja vlade s preglasovanjem. Ker naj bi imeli socialni demokrati v celovški vladi pet resorjev (med njimi vse ključne), konservativci pa dva, je bilo očitno, da se Kaiser ne poskuša le zavarovati pred morebitnim nagajanjem bodočega koalicijskega partnerja po navodilih »od zgoraj«, pač pa v vsakem primeru zagotoviti odločilno besedo sebi oziroma stranki SPÖ.
Gruber se je v pogovorih s Kaiserjem poskušal privolitvi v odpravo soglasnega odločanja vlade resda izogniti, a je nazadnje v četrtek zvečer, tik pred iztekom roka, s soglasjem predsedstva deželne ÖVP popustil. Menda mu je Kaiser zagotovil, da odločanje s preglasovanjem ne bo pravilo, temveč izjema. A bolj kot to je novega vodjo koroške ljudske stranke v privolitev verjetno prepričalo dejstvo, da je imel Kaiser v rokavu še dve koalicijski možnosti, s svobodnjaki in listo Team Kärnten, zaradi česar je bila nevarnost, da bi se ljudska stranka znašla na robu deželnega političnega dogajanja, velika.
Spretna Kaiserjeva poteza
Na drugi strani pa bi bilo iz privolitve ljudske stranke v ultimat mogoče sklepati, da je bila vloga Dunaja pri prevratu v koroški ÖVP manjša, kot je domneval Kaiser. Še več, nekateri poznavalci ocenjujejo, da so Bengerja, že pred volitvami ne prav trdnega na predsedniškem položaju, v bistvu odnesle notranje zdrahe v koroški ljudski stranki, ki so se po slabem volilnem izidu še zaostrile. Socialdemokratski deželni glavar pa naj bi Bengerjev odstop spretno izkoristil za dodatno utrditev moči. Račun se mu je za zdaj očitno izšel, vendar ne kaže pozabiti, da Gruber še nima polne predsedniške legitimacije, ampak le začasni mandat, ter da se nesoglasja v koroški ljudski stranki še zdaleč niso polegla.
