Vremenske razmere so začetek letošnje motoristične sezone v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi premaknile za nekaj tednov, kljub temu pa se na žalost že ob prvih pravih pomladnih sončnih žarkih znova nismo mogli izogniti vestem o prvih smrtnih žrtvah. Zato velja tudi tale sestavek začeti z nekaj klasičnimi opozorili in nasveti, ki bi si jih moral vzeti k srcu sleherni motorist. Pri tem nam je pomagala vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa pri Javni agenciji RS za varnost prometa Vesna Marinko: »Prvi nujni pogoj za varno vožnjo je tehnično brezhiben motocikel, zato vsem priporočamo, da najprej opravijo servis. Na začetku sezone se je treba zavedati, da motoristi nimajo enake motoristične kondicije kot na koncu prejšnje. Vožnja z motornim kolesom pa zahteva popolno psihofizično pozornost. Prav tako je spomladi asfaltna površina hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti, vozišča so še polna udarnih jam in peska od zimskega posipa, zato priporočamo, da motoristi osvežijo znanje s krajšo kondicijsko vožnjo ali obiskom treninga varne vožnje.«
Seveda nikakor ne smemo pozabiti na opremo motociklista. Obvezna, tudi zakonsko, je homologirana čelada, izjemno priporočljiva, tako rekoč obvezna pa še številna druga. »Omenil bi hrbteničnik, seveda certificiran, motoristično jakno, opremljeno s komolčnimi in ramenskimi ščitniki, motoristične rokavice, dobro zaščitene v predelu dlani in z vgrajenimi ščitniki členkov, hlače, ravno tako z vgrajenimi kolenskimi in bočnimi ščitniki, ne smemo pa pozabiti niti na motoristično obutev. Ta naj ima dodatno zaščiten petni kot tudi prednji del, predel gležnja, po možnosti pa še dodatno ojačano stopalo,« je naštel Rado Karlatec iz ljubljanskega TC Moto shopa.
Pomembna kakovost, ne cena
Vso omenjeno opremo bi lahko že po opisanem označili za osnovno, kako pa je pri motociklih z bolj naprednimi varnostnimi pripomočki, ki jih je vsako leto več pri avtomobilih? »Motorji so grajeni drugače kot avtomobili, zato je predvidevanje elementov varnosti pri motornih kolesih bistveno težje,« o tem pravi Karlatec in dodaja, da je sistem ABS pri novih motociklih nuja, kupci pa radi posežejo tudi po tistih, ki imajo vgrajen sistem proti zdrsu zadnjega kolesa. »Eden redkih modelov, ki ima vgrajeno zračno blazino, je honda goldwin, a zadeva ni napredovala v smeri, da bi se s sistemom opremili tudi drugi motocikli. Še vedno je vse skupaj bolj v fazi razvoja,« še pravi Karlatec in postreže še z enim zanimivim podatkom: da so prvi motoristični jopič z vgrajeno zračno blazino na slovenski trg pripeljali že leta 1999 in se sistem še do danes ni bistveno spremenil, motoristični navdušenci pa se za uporabo tovrstnih jaken še vedno ne odločajo pogosto. Kljub temu pravi, da se je ozaveščenost o varnosti močno izboljšala. »Zadnje čase opažamo porast povpraševanja po kakovostnejši opremi. Če je bila v preteklosti prvo vodilo ob nakupu cena, zdaj kupci iščejo kakovost.«
Podobnega mnenja je tudi vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran, ki pravi, da se vozniška kultura pri motoristih vsekakor izboljšuje. »Pred desetimi leti ni bilo nič nenavadnega, če se je kdo peljal brez čelade in v natikačih. Zdaj tega ni več. Večina motoristov je ustrezno opremljenih, skozi naselja lepo vozijo… So pa tudi med motoristi posamezniki, ki mečejo slabo luč na vse. Kar opogumlja, je denimo to, da če ima neki motoklub nekoga, ki izstopa, tega celo sami izločijo, če dela traparije. To dokazuje, da pozitivni zgledi vlečejo,« pravi Safran.
Napredek pri cestah
Kljub vsemu omenjenemu so motoristi na cestah še naprej najbolj ogrožena vrsta udeležencev v prometu. O tem veliko pove že podatek, da je bilo lani med vsemi pri nas registriranimi motornimi vozili 7,6 odstotka dvokolesnih, obenem pa je bilo 20 odstotkov vseh umrlih v prometu motoristov. Z drugimi besedami to pomeni, da je lani na naših cestah umrlo 25 motoristov, 17 od teh je nesrečo tudi povzročilo, glavni vzrok pa je bila neprilagojena hitrost (v kar 14 primerih). Ta je tudi najpogostejši razlog kršitev prometnih predpisov – od skupno 13.635, kolikor so jih lani med vozniki motornih koles našteli pri policiji, jih je bilo z neprilagojeno hitrostjo povezanih 5895.
A tudi pri tem ni vse le črno-belo. Vojko Safran poudarja, da omenjena hitrost zajema marsikaj. »Recimo, da je omejitev 90 kilometrov na uro in nekdo pelje 90, a ni sposoben zvoziti ovinka. Je to neprilagojena hitrost? V tistem trenutku je, ampak sam bi temu rekel neprilagojena hitrost glede na sposobnost obvladovanja motorja. Ker če ta ovinek sto motoristov zvozi z lahkoto, stoprvi pa ne, ne moremo reči, da je kriva hitrost,« pravi Safran in doda, da v centru varne vožnje učijo prav to, obvladovanja motorja, ki se ga v šolah vožnje na običajnih cestah ne da v popolnosti.
Če pri nas pogosto (upravičeno!) kritiziramo infrastrukturo, končajmo v pozitivnem duhu tudi glede te. Dejstvo je, da se z leti stanje na področju cest za motoriste izboljšuje. Med letoma 2011 in 2016 so tako na državnih cestah postavili za 10.187 metrov dodatnih lamel za motoriste, letos jih bodo še 3000 metrov, ob tem pa je Slovenija v zakonodajo med prvimi evropskimi državami vnesla obvezno uvedbo dodatnih ukrepov za zaščito motoristov.
