Nogomet v ameriški profesionalni ligi MLS se v Evropi povezuje s popolno komercializacijo in zabavljaštvom. Margarit temu pritrjuje. Navijaška kultura je v ZDA zelo mešana, pojasni, mnogi na nogometnih tribunah zgolj iščejo pozornost javnosti; hočejo biti videni na televiziji in izpasti kul v očeh gledalcev. Pravih ultras navijačev, torej tistih najbolj zvestih in zagrizenih podpornikov kluba, pa je zelo malo: v ZDA obstajajo kvečjemu tri ali štiri skupine.
Tekme med LA Galaxy in San José Earthquakes liga trži kot »Cali Clásico«, torej kot kalifornijsko različico »El Clásica«, dvoboja med madridskim Realom in FC Barcelono. »Na zelenici je to najpomembnejša tekma leta, na tribunah pa ne,« je razočaran Romun. »Želim si, da bi bili navijači na tribunah močnejši, saj so brez razloga zamudili veliko tekem v gosteh. Tudi pripadniki iz Seattla in Portlanda so slaba šala.
Teh ljudi preprosto ne moreš imeti za rivale.« Veliko običajnih obiskovalcev tekem početja ultrasov ne razume. Nekateri jih dojemajo kot klubsko organizirano zabavljaško skupino, ki skrbi za čuden šov, drugi pa so nad njihovim načinom navijanja odkrito zgroženi, saj tega v ameriškem športu niso vajeni. Profesionalne lige namreč načrtno ne tolerirajo takšnega obnašanja, poleg tega veliko obiskovalcev tekem sploh ne pozna nogometne kulture.
»Ne morete si predstavljati, koliko povsem nevednih ljudi zaide v naš sektor na tribuni, nato pa se pritožujejo, da zaradi vihtenja zastav nič ne vidijo,« je ogorčen. Vodstva klubov in lige so se v preteklosti skušala znebiti ultrasov na ameriški nogometni sceni. Neuspešno. »Vse ovire so nas naredile zgolj še močnejše,« je ponosen vodja San José Ultras.
