Nekaj po 22. uri je Caroline Nilsson panično pritekla na ulico, sosed je poklical policijo, ki se je pogovorila s šokirano 26-letno Avstralko. Po njenih besedah je skupina moških zasledovala njeno taščo. Iz kuhinje je nato slišala, kako so se z njo prepirali pred hišo. Kako naj bi jo nato neznanci umorili v pralnici, pa ni videla, ker naj bi vlomilci poprej napadli tudi njo, jo onesposobili, ji zavezali roke ter noge ter ji zalepili usta.
Vendar 26-letna Nilssonova v svoji zgodbi ni upoštevala okoliščine, da je imela njena tašča na zapestju Apple Watch, ki beleži geolokacijo, način gibanja in srčno frekvenco. Na podlagi teh podatkov je avstralsko tožilstvo snaho obdolžilo, da je uprizorila vlom, s katerim je želela prikriti naklepni umor tašče. Avstralska tožilka Carmen Matteo je prejšnji teden na glavni obravnavi na sodišču v Adelaidu predložila ključen digitalni dokaz.
Iz zbranih digitalnih podatkov izhaja, da je obdolženka napadla Myrno Nilsson takoj zatem, ko je vstopila skozi vhodna vrata. »Oškodovanka je bila napadena okoli 18.36, ob 18.45 pa je bila že mrtva,« je po poročanju avstralskih medijev razložila tožilka. Prepričana je, da je obdolženka naslednje tri ure, ki so potekle do njenega klica na pomoč, namenila temu, da je v hiši odstranila obremenilne dokaze.
Avstralski primer kakopak ni prvi, v katerem se obtožba naslanja na podatke iz pametnih naprav. Na podoben način so nemški preiskovalci utrdili očitke v odmevnem morilskem procesu zoper begunca Husseina K., ki je oktobra 2016 posilil in umoril 19-letno študentko.
