Kritika filma Sicilijanski duhovi: močnejše od smrti
V globini vode plavajo beli kosmiči in izginjajo v njeni temini. Toda ta vizualno očarljiv prizor je obenem skrajno srhljiv – ti beli kosmiči namreč prihajajo iz soda, ki so ga mafijci vrgli v jezero, v sodu pa je bilo truplo 13-letnega Giuseppeja, ki so ga zadavili in polili s kislino, ki je razkrojila njegovo telo. Kar smo torej videli v tem vodnem prizoru, je to, kako se je ta sicilijanski fant – mafija ga je ugrabila, ker je njegov oče postal skesanec in začel izdajati svoje mafijske kolege – dobesedno razblinil v nič. Če pa se v filmu vrnemo še malo nazaj oziroma v mestece, kjer je Giuseppe živel, se lahko vprašamo, ali ni nehal obstajati že tisti hip, ko je bil ugrabljen: nihče ni več hotel ali upal govoriti o njem, vsi so bili poslušni zakonu omerte. Vsi, razen Giuseppejeve sošolke Lune.
Film prav mojstrsko podvaja realistične prizore s fantastiko, ki pa je dvojne narave: enkrat takšne, da samo še okrepi in s podzemnimi prizori dobesedno poglobi srhljivost prvih; druga je prav tista, ki v Lunini ljubezenski fantaziji seže čez realnost in jo premaga. (Foto: arhiv Kinodvora)
Film Sicilijanski duhovi, ki sta ga režirala Antonio Piazza in Fabio Grassandonia, oba s Sicilije, temelji na resničnem dogodku. ...