Po dolgoletnem negativnem poslovanju je novomeška splošna bolnišnica minulo leto, ki ga direktorica Milena Kramar Zupan sicer ocenjuje kot eno najtežjih v zadnjem desetletju, sklenila z 2,7 milijona evrov presežka (leto prej 170.000 evrov izgube). In to kljub nižjim cenam zdravstvenih storitev za 7 odstotkov, zvišanju plač za 6,7 odstotka ter nepriznavanju vseh realiziranih storitev v okviru urgentnega centra.
K pozitivnemu poslovanju je najbolj pripomogla finančna injekcija države na podlagi interventnega zakona v višini 4,3 milijona evrov. »Če bi nam zdravstvena zavarovalnica plačala celoten realizirani program, bi bil lanski prihodek višji še za 1,4 milijona evrov,« dodaja Kramar-Zupanova. K pozitivnemu poslovanju so bistveno prispevali tudi novi programi, med drugim na področju srčno-žilne invazivne diagnostike (koronografije), dodatni programi v ortopediji in dodatni timi fizioterapije.
Četrtina urgentnih bolnikov iz drugih regij
Novomeška bolnišnica s 1183 zaposlenimi, od tega sta 202 zdravnika, o hospitalizira 22.000 ljudi na leto, njihove specialistične ambulante pa obišče 193.000 bolnikov. V urgentnem centru so lani našteli 69.000 obravnav, medtem ko jim jih zavarovalnica plača 44.000.
»Naš urgentni center pokriva največje geografsko območje, saj kar 25 odstotkov teh bolnikov prihaja iz drugih regij, denimo iz Posavja, kjer nimajo celotne diagnostike in specialistike, kot tudi s Kočevskega in iz ljubljanske regije zaradi prepolne ljubljanske urgence. Med slabostmi novomeške bolnišnice Kramar-Zupanova izpostavlja rigidno organizacijo in vodenje, zastarelost opreme in prostorov, visok delež bolniških in porodniških odsotnosti, razpršenost lokacij posameznih delov bolnišnice ter s tem tudi opreme in kadra.
Novomeška bolnišnica je po besedah direktorice pred zahtevno sanacijo oziroma reorganizacijo, ki jo bolnišnicam nalaga država s ciljem dolgoročnega vzdržnega poslovanja. Kramar-Zupanova napoveduje resne notranje reorganizacijske ukrepe, predvsem v smislu združevanja posameznih zdravstvenih storitev.
»V preteklosti so se določene dejavnosti, predvsem diagnostične in tudi terapevtske, razvijale na posameznih oddelkih in tudi pri posameznih strokah. Tako so se, denimo, aparati podvajali na različnih koncih. Zdaj jih želimo najbolj optimalno izkoristiti, saj si ne moremo privoščiti, da tako drage aparature delajo le pet, šest ur na dan,« pojasnjuje strokovni direktor bolnišnice Milivoj Piletič.
Podobne preiskave odslej na enem mestu
Tako vzpostavljajo skupen endoskopski center, kjer bodo na enem mestu opravljali vse endoskopske preiskave, od preiskav prebavnega trakta, bronhoskopije do nekaterih posegov na sečilih. Podobno bodo najkasneje do začetka leta 2019 združili internistični in kirurški intenzivni oddelek. S tem bodo med drugim razbremenili interno bolnišnico, ki bo končno lahko postala, kot pravi direktorica, »to, kar res nujno potrebujemo – negovalna in paliativna bolnišnica«.
»Tudi mi imamo 'vrtičkarsko' bolnišnico. Bolnika pošiljamo od vrat do vrat, od enega do drugega specialista po vsej bolnišnici. Zato želimo združiti oddelke in različne specialnosti, predvsem na hospitalnem delu, na ambulantnem delu v spodnji etaži bolnišnice pa urediti neke vrste polikliniko s posameznimi ambulantami. Zdaj pa imamo tam vse pomešano, malo hospitalnega dela, malo internistike, malo ambulante.« Kot dodaja, bodo s tem zagotovili predvsem varnejšo in hitrejšo oskrbo bolnikov ter posledično krajše čakalne vrste. Lotevajo se tudi energetske sanacije upravne stavbe, pralnice in bolnišnične restavracije ter ureditve parkirišč. Skupna vrednost vseh investicij je 10 milijonov evrov, od tega 80 odstotkov krije ministrstvo za zdravje.
Ležalna doba bolnikov v novomeški bolnišnici je 5,2 dneva, kar je manj od slovenskega povprečja (6,2 dneva). Zmanjšujejo se tudi čakalne dobe, na urologiji s 150 dni v letu 2016 na 88 dni v lanskem letu, operacije krčnih žil s treh na dve leti, medtem ko za operacije perifernih žil ni čakalnih dob. Za operacije kolka se v novomeški bolnišnici čaka 194 dni (prej 300), na operacije kolena se je čakalna doba skrajšala s 190 na 108 dni, za rentgensko slikanje s 120 na 20 dni, za ultrazvočne preiskave z 210 na 125, čakalna doba za CT glave in okostja se je skrajšala z 220 na 60 dni, za magnetno resonanco pa z 240 na 145 dni.
