Zvonovi so v Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee in v drugih mestih po državi ob 18.01 po lokalnem času, uri, ko je bil ustreljen Luther King, odbili 39-krat, da bi počastili pogum pastorja in Nobelovega nagrajenca za mir, čigar pogum je prinesel trajne spremembe v življenja Američanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na balkonu motela Lorraine, kjer je bil pred pol stoletja ustreljen Luther King mlajši in je sedaj Narodni muzej za državljanske pravice, je spregovoril Jesse Jackson, član Kingovega spremstva. Med drugim je dejal, da so zaradi usodnih strelov »rane še vedno sveže« in hkrati poudaril, da borci za človekove pravice »niso nikoli prenehali z bojem in se niso nikoli predali«, da bi ameriško družbo približali pravici. »Na tem balkonu smo se odločili, da ena krogla ne bo ubila gibanja,« je množici še dejal 76-letni Jackson.
Simbolnega pohoda se udeležil tudi Kingov sin
V Memphisu so pripravili tudi simbolni pohod, ki se ga je udeležil Kingov sin, Martin Luther King III. Opozoril je, da so bile sanje njegovega očeta le delno uresničene. »Vedel bi, da kot narod lahko, moramo in bomo naredili bolje,« je dejal med drugim. Vodjo ameriškega boja za državljanske pravice je 4. aprila 1968 ustrelil rasist James Earl Ray. Obletnico smrti vodje ameriškega boja za državljanske pravice v ZDA tradicionalno zaznamujejo s shodi in protesti.
Ameriškega baptističnega duhovnika in borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega svet pozna po govoru iz leta 1963, ki se začne s »sanjam«. »Sanjam, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, temveč po njihovem značaju,« so njegove najbolj znane besede. Gibanje za državljanske pravice je vodil 13 let, pri tem pa se niti enkrat ni zatekel k nasilju. Za prizadevanja za konec rasne segregacije in diskriminacije temnopoltih Američanov je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Od ZDA je vztrajno zahteval, naj izpolnijo obljubo o enakih pravicah za vse svoje prebivalce.
V nasprotju z ikono, ki jo danes slavijo s praznikom in so ji v Washingtonu postavili granitni spomenik, je ob smrti veljal za kontroverzno osebnost. Bil je oster kritik ameriške zunanje politike ter se je zavzemal za pravico ne le za temnopolte temveč za vse revne Američane. Kritičen je bil tudi do ameriške vojne v Vietnamu. Pred smrtjo je bil več let pod nadzorom ameriške zvezne policije (FBI), ki ga je imela za »najbolj nevarnega človeka v ZDA«. Zaradi zavzemanja za nenasilje kot sredstvo za spremembe je naletel na odpor pri temnopolti mladini.
V desetletjih po umoru Martina Luthra Kinga mlajšega se je v ZDA na področju rasne enakosti marsikaj spremenilo. Temnopolti študenti se lahko vpišejo na ameriške univerze, televizijski programi temnopoltih ne prikazujejo le v negativni luči. Temnopolti prevladujejo v profesionalni košarki in ameriškem nogometu, številne športne zvezdnike, kot je tenisačica Serena Williams, pa v ZDA slavijo enako kot njihove bele predhodnike. Najbolj jasen znak, da je rasizma v ZDA vse manj, je, da je to državo dva zaporedna mandata vodil temnopolti predsednik Barack Obama.
Rasna enakopravnost še vedno ni uveljavljena
A rasna neenakost v ZDA še vedno ni povsem izkoreninjena. Čeprav se razlika v stopnji brezposelnosti med belci in temnopoltimi v zadnjih letih zmanjšuje, je med temnopoltimi še vedno za tri odstotne točke višja kot med belci. Srednjo šolo konča 90 odstotkov belcev in 75 odstotkov temnopoltih. Čeprav je temnopoltih le 13 odstotkov celotnega prebivalstva ZDA, jih je med zaporniki več kot tretjina. Tudi prihodki gospodinjstev temnopoltih so precej nižji kot v gospodinjstvih belcev.
