Skupina strokovnjakov, ki jih je imenovala državnozborska ustavna komisija, je sprejela mnenje, da predlog spremembe ustavnega zakona o NLB ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je včeraj povedala poročevalka strokovne komisije Dominika Švarc Pipan. SDS in NSi predlagata, da bi z ustavnim zakonom vodstvu NLB prepovedali plačevati znesek iz hrvaških sodb o prenesenih vlogah Ljubljanske banke, da bi slovenskim sodiščem prepovedali izvršbe zoper NLB na podlagi teh sodb ter da bi finančna uprava »povračilno« rubila podjetja v večinski lasti hrvaške države za zneske, ki bi jih NLB hrvaški banki vseeno zarubila.
Brez protiukrepov
Ideji o povračilnih izvršbah bi se morali politiki po mnenju strokovne komisije popolnoma odpovedati. Ostali predvideni ukrepi pa so sporni zaradi nedopustnih posegov v poslovno odločanje vodstva NLB ter v neodvisnost sodišč; namesto tega strokovnjaki predlagajo, da bi v ustavnem zakonu hrvaške sodbe jasno opredelili kot nezakonite. S tem bi po njihovem sodišča dobila podlago, da v teh konkretnih primerih zavrnejo izvrševanje pravnomočnih sodnih odločb, ki ga sicer zahteva pravo Evropske unije.
Ob tem se zavedajo, da bi bilo to relevantno samo za sodišča v Sloveniji ter v tretjih državah, saj ne računajo, da bi prepričali tudi hrvaška sodišča. »Seveda ni mogoče popolnoma preprečiti tveganja izvršb na Hrvaškem,« je dejala Dominika Švarc Pipan in dodala, da rubež za NLB predstavlja večje tveganje kot plačevanje zneskov iz sodb. Po neuradnih podatkih ima NLB na Hrvaškem okoli 100 milijonov evrov bruto premoženja, skupni stroški vseh sodb pa bi lahko presegli 400 milijonov evrov.
Ustavna komisija DZ bo sejo predvidoma nadaljevala v ponedeljek, še vedno pa ni znano, ali se bo politika zavzela tudi za zaščito za NLB, kakršno predlaga ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Prav tako vlada še ni sprejela odločitve, ali bo pripravila tožbo zoper Hrvaško zaradi tega vprašanja. To možnost je včeraj omenila tudi Švarc-Pipanova kot povračilni ukrep, ki bi bil boljši od predlaganega ustavnega zakona.
