Pred dvema dnevoma se je končala spletna prodaja vstopnic za svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji, ki se bo začelo čez dobra dva meseca. Skupno so prodali 1.698.049 vstopnic, od tega so jih 394.433 pokupili Rusi. Najcenejše vstopnice domačinom so bile prodane po ceni 22 dolarjev, najdražje za polfinalne boje pa so stale 78 dolarjev. Preostale vstopnice bodo v spletni prodaji ponovno 18. aprila.
Toda medtem ko navijači snujejo poletni obisk Rusije, se nad prireditelji zgrinjajo temni oblaki. Nekateri stadioni, na katerih bodo tekme, sploh še niso končani. Tako denimo za stadion v mestu Samara travo še gojijo v Nemčiji. Stadion bi moral biti končan decembra, a so prestavili rok zaključka del, prav tako so spremenili načrte in namesto steklene strehe stadiona zgradili cenejšo kovinsko konstrukcijo. Nad tem, da prizorišča še niso končana, je bil konec marca razočaran tudi delegat Fife. Zaradi gradnje stadiona je moral odstopiti guverner samarskega okrožja, ki je spodbujal gradnjo megalomanskega kompleksa, vključno s trgovinami in poslovnimi prostori okoli stadiona, zaradi česar je bil projekt 40 odstotkov dražji, kot bi bil sicer.
Z denarnimi posli v zvezi s stadioni pa je povezan tudi oligarh Zijavudin Magomedov, ki so ga pred dnevni aretirali z obtožno poneverbe. Bogataš, po Forbesu vreden 1,25 milijarde dolarjev, je veljal za dobrega prijatelja Vladimirja Putina oziroma je vsaj spadal v krog predsedniku naklonjenih oligarhov. Vse pa se je končalo pri gradnji stadiona v Kaliningradu, ki ga je gradilo njegovo podjetje Summa. Tudi ta objekt še ni končan. Oligarh naj bi skupaj z bratom in poslovnim partnerjem z nečednimi posli iz državne blagajne pobral milijone in milijone rubljev.
To pa ni prvi oligarh, ki je bil aretiran zaradi gradnje stadionov svetovnega prvenstva. Novembra 2016 je bil prav tako z obtožbo poneverbe in prilaščanja državnega denarja aretiran Marat Oganesjan, čigar podjetje je gradilo stadion v Sankt Peterburgu. Leto dni pozneje se je na sodišču izrekel za krivega vseh obtožb.
Bojkoti in protest študentov
Negativne sile pa se na svetovno prvenstvo zgrinjajo tudi iz tujine. Zaradi incidenta z zastrupljenim nekdanjim ruskim vohunom je kar nekaj držav pozvalo k bojkotu svetovnega prvenstva. Na srečo ne pozivajo k bojkotu športnikov, temveč k temu, da naj se dogodka ne udeležijo politiki. Tako na ruskih stadionih ne bo britanskih politikov in članov kraljeve družine, ki so že uradno sporočili, da jih ne bo v Rusijo. Temu so se pridružili tudi islandski politiki, kar pa bo za nacijo res velika katastrofa, saj bo Islandija prvič v zgodovini igrala na svetovnem prvenstvu. K bojkotu je pozval tudi šahist Gari Kasparov, ki je v Frankfurter Allgemeine Zeitungu dejal: »Ni v moji navadi, da pozivam k bojkotu športnih prireditev, saj menim, da to kaznuje le športnike. Toda sem nasprotnik trenutnega režima v Moskvi in sovražnih akcij, ki jih izvaja vodstvo Rusije.« Prav posebno akcijo pa je začela britanska organizacije 89up, ki na spletu zbira sredstva, da bi skušali pravno prepovedati svetovno prvenstvo v Rusiji. Prepričani so namreč, da je to »dogodek za Ronalda, Messija in Salaha, ne pa zato, da bi triumfiral Putin«.
Proti svetovnemu nogometnemu prvenstvu pa protestirajo tudi ruski študenti. V Moskvi bo namreč območje za navijače v kampusu moskovske univerze, zato se študenti bojijo, da bo njihov študij moten. Že tako so jim letos zaradi prvenstva skrajšali študijsko leto, saj se bodo v enajstih kampusih po državi študenti že v začetku junija morali izseliti iz svojih sob, da bodo v njih lahko nastanjeni prostovoljci, policisti in varnostniki, ki bodo sodelovali na prvenstvu. Zato so študenti do zdaj zbrali 4600 podpisov peticije, s katero zahtevajo, da jim omogočijo normalen študij brez navijaške arene tik pred njihovo univerzo.
