Potem ko so v zadnjih letih prišle v javnost številne tragične zgodbe o kršitvah pravic čistilk, zaposlenih v podjetjih, ki jih najemajo ustanove javnega sektorja, naj bi se enako dogajalo tudi v Šolskem centru Velenje (ŠCV). »Čistilke, ki so bile zaposlene pri zunanjem izvajalcu Aktiva čiščenje, so za minimalno plačo delale v nemogočih pogojih,« pravi Ana Jakopič, sekretarka sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti VIR. V ŠCV je namreč po njihovih »večkrat preverjanih informacijah« delalo le od sedem do največ deset delavk, medtem ko v sindikatu ocenjujejo, da bi jih po veljavnih standardih glede na površino moralo biti najmanj 19 oziroma 20.
VIR je lani pozval ŠCV, naj jim posreduje pogodbo, ki jo imajo sklenjeno z zunanjim izvajalcem, in z osuplostjo ugotovil, da je šolski center za čiščenje mesečno plačeval 31.172 evrov, kar pomeni, da je za vsako čistilko Aktivi čiščenje namenil več kot 3000 evrov. »Zaradi nevzdržnih razmer in nesmotrne porabe javnih sredstev smo šolski center pozvali k neposredni zaposlitvi čistilk in čistilcev, a se to ni zgodilo. Namesto tega se je ŠCV odločil za manever, s katerim se je sam 'opral krivde', Aktiva skupini pa omogočil nadaljevanje dobičkonosnega posla,« pravi Jakopičeva. ŠC Velenje je po preteku štiriletne pogodbe, ki je trajala do konca letošnjega marca, objavil razpis, v katerem pa je postavil pogoj, da se lahko nanj prijavi le invalidsko podjetje. S tem naj bi po trditvah sindikata VIR namenoma omogočil, da je javno naročilo obdržala Aktiva skupina, tokrat prek svojega invalidskega podjetja Aktiva TS, ki se je tudi edino prijavilo na razpis.
Tak »manever« naj bi Aktiva skupini hkrati omogočil, da se znebi sindikalno organiziranih delavcev, ki so že dalj časa opozarjali na kršitve delovnopravne zakonodaje. Aktiva skupina naj bi prejšnji teden več članom sindikata (po besedah Jakopičeve vsaj trem) odpovedala pogodbo o zaposlitvi, medtem ko je v podjetju Aktiva TS zaposlila le delavce, ki niso člani sindikata.
Aktiva čiščenje zavrača obtožbe
Jasmina T. Šušteršič, direktorica tako Aktive čiščenje kot Aktive TS in članica uprave Aktiva skupine, priznava, da so od ŠCV prejemali mesečno 31.172 evrov z DDV. Neto 25.551 evrov naj bi bilo poleg stroškov rednega čiščenja notranjih šolskih prostorov namenjenih tudi za urejanje okolice. Vsa periodična pogodbena dela (generalna čiščenja, zimska služba, košnja trave…) naj bi opravljali njihovi zaposleni iz enote specialnih čiščenj (v sindikatu VIR trdijo, da to ne drži).
Druge trditve sindikata v Aktivi čiščenje zanikajo. Namesto sedem do deset čistilk naj bi bilo na lokaciji dnevno prisotnih od 15 do 23 ljudi, odpoved pogodbe o zaposlitvi pa naj bi podali le dvema delavkama, in sicer iz poslovnih razlogov in ne zaradi morebitne vključenosti v sindikat. V Aktivi čiščenje »kategorično zavračajo« tudi navedbe o nevzdržnih delovnih pogojih. Po njihovih ocenah so razmere »povsem normalne in primerljive oziroma podobne kot na drugih lokacijah v dejavnosti«.
V ŠCV so s storitvami Aktive zelo zadovoljni
Direktor ŠCV Janko Pogorelčnik opozarja, da celotnega stroška storitve ne moremo preračunati le na opravljeno delo čistilk. »Ocene, da bi bile storitve cenejše, če bi jih izvajal javni zavod sam z zaposlenimi delavci, nikakor ne vzdržijo stroškov zakonsko zahtevane cene dela, materiala, organizacije dela in tehnične opreme,« pojasnjuje Pogorelčnik in poudarja, da so s storitvami skupine Aktiva, s katero sodelujejo že od leta 2009, zelo zadovoljni.
Pogorelčnik zavrača navedbe sindikata, da je šlo pri prekinitvi pogodbe z Aktivo čiščenjem in podpisom nove pogodbe z invalidskim podjetjem Aktiva TS (sicer vredno 32.000 evrov mesečno) za manever, s katerim bi Aktiva skupini omogočili nadaljevanje dobičkonosnega posla. »Javno naročilo je bilo pridržano za invalidsko podjetje zato, ker moramo imeti po obstoječi zakonodaji tri odstotke delavcev invalidov. Ob načrtovanih upokojitvah v prihodnjem šolskem letu pa bi za uveljavitev te kvote potrebovali še tri delavce,« je povedal Pogorelčnik in pojasnil, da morajo za vsakega manjkajočega delavca v invalidski sklad letno prispevati okoli 7000 evrov, kar pomeni, da bi za tri delavce v treh letih namenili kar 60.000 evrov. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov namreč zahteva, da mora vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 zaposlenih, zaposliti določeno število invalidov. Delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote, pa lahko zniža obveznost plačila prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem.
Ob tem je Pogorelčnik opozoril, da je bilo na razpis, ki je bil objavljen tudi v Uradnem listu EU, dovolj možnosti za prijavo, a se zanjo iz njemu neznanih razlogov ni poleg Aktive TS odločil nihče.
