Berem, da ste v pogovoru za neki slovenski tednik, sicer znani glasnik slovenske desnice, izrazili začudenje, celo osuplost nad domnevno veliko naklonjenostjo Slovencev do Rusije ter našo državo pozvali k dolgoročnemu razmisleku o tem, kje vidi svoj interes – v demokratičnih vrednotah Zahoda ali v ruskem modelu družbe.

Vračam svoje začudenje nad vašim neverjetnim poenostavljanjem odzivov na zgodbo zastrupitve g. Skripala v Angliji, še posebno ko ne dopuščate dvoma o tem, ali za uporabo živčnega strupa res stoji Kremelj. Celo pritiskate na našo vlado, da naj se pridruži izgonu ruskih diplomatov, kot so to storile številne druge evropske države, pretežno članice Nata, kot ukrep – vaša zelo povedna trditev – »zoper rusko agresivno politiko«. No, sklicujete se seveda tudi na atentat na dvojnega ruskega agenta, a stavek prej pove vse o cilju sprejetih in izvedenih sankcij. Prostodušno dodajate, da so »Rusi gotovo pokazali, da so pripravljeni na ravnanje, ki destabilizira Evropo ali druga območja po svetu in da je zato zelo pomembno, da mednarodna skupnost pošlje jasno sporočilo Moskvi, da je takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo«.

Vse to mi pove, da tudi če bi mednarodna preiskava ugotovila, da ni dokazov o ruski vpletenosti v poskus umora g. Skripala, opravičilo Putinu in preklic sankcij ne bi bila potrebna, saj je Rusija že tako ali tako zlo, mar ne?

Torej, g. veleposlanik, razmišljanja, kot so vaša, so tista, ki ustvarjajo dvom o poštenosti odločitev, ki jih zadnje dni sprejema Zahod. In pa izkušnje: pustimo Vietnam, ki je že daleč za nami, in se spomnimo ameriških laži, podprtih najprej od Londona, nato še preostalih zahodnih partneric, s Slovenijo vred, glede Sadamovega orožja za množično uničevanje. Slovenija je izbrala zahodni model družbe, stavi na vrednote Zahoda, a ne slepo in po presoji drugih. Ne gre torej za to, da bi bili proruski in antiameriški oziroma obrnjeno, ampak za to, da se ne nasede več, kot se je zgodilo v primeru Iraka, propagandi ali diktatu močnejših in poenostavitvam o dobrem in zlu, kot jih je vse preveč slišati iz ameriških ust.

O tem sem že pisal, zato to ni nič novega za tiste, ki prebirajo moja pisma. Pa bom tokrat tudi sam poenostavil: ko ste imeli za predsednika Baracka Obamo, sem v ZDA polagal veliko upanja, še posebno ko so pristopile k pariškemu podnebnemu sporazumu in jedrskemu dogovoru z Iranom; ko pa se vam je zgodil Donald Trump, je bilo vsega konec. Veliko pove naslov, ki sem ga dal svojemu odzivu (Po 11. septembru 9. november) in v njem zapisal, da če sem se doslej bal za prihodnost mojih petih vnukov le iz naslova podnebnih sprememb, se po novem tudi zavoljo politike vašega izbranca.

Pa lepo se imejte v Sloveniji.

Aurelio Juri

nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper

odprta stran pisma bralcev Brent Hartley ZDA Rusija Sergej Skribal britanski projekt Rusija nbt