Ljudje z roba: nikogar nima, niti strehe nad glavo ne
»Star sem 63 let in imam 39 let delovne dobe. Imel sem odgovorno in dobro plačano službo, dokler nisem postal tehnološki višek. Pripravljen sem bil sprejeti kakršno koli delo, a so me na zavodu za zaposlovanje prepričali, da je v moji starosti zaposlitev nemogoča. Dve leti sem prejemal nadomestilo za brezposelnost, nato pa sem se z 297 evri denarne pomoči znašel brez strehe nad glavo. Naredil sem napako, ker sem prodal stanovanje, da sem poplačal kredite, nisem pa razglasil osebnega stečaja. Ostal sem sam, večina mojih je že na Žalah. Zdaj noči prespim v utesnjenem bivalniku ljubljanskega zavetišča, dneve pa preživljam v knjižnicah, kjer sploh nisem edini – hvala knjižnicam za njihov delovni čas! Opoldne pridem v zavetišče na topel obrok, sicer pa sem skromen, ne kadim in ne pijem. Čez dve leti se bom lahko upokojil in pričakujem, da bom s pokojnino, ki bo precej višja od sedanje denarne pomoči, spet zaživel normalno življenje,« je v ljubljanskem zavetišču za brezdomce razlagal Bojan.
Brezdomcev, ki spijo na ulicah, je manj kot pred leti.
Brezdomstvo je ena najbolj bolečih oblik socialne izključenosti, doleti pa lahko kogar koli. Pogosti razlogi zanj so nezaposlenost, revščina, izguba družine in drug...
Na paradni aveniji v središču najbolj izpostavljenega in opevanega dela otoka, ki simbolizira raj na Zemlji, morda bolj očitno kot kjerkoli drugje na...