»Če vlak vozi s hitrostjo 200 km/h, moramo mi voziti občutno hitreje, da ga bomo ujeli.« Tako razvojni zaostanek Slovenije za bolj razvitimi članicami EU vidi Igor Akrapovič, član upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Naše gospodarstvo je po njegovih besedah v večini primerov dobavitelj in ne proizvajalec visokotehnoloških produktov z lastno blagovno znamko, slovenska podjetja pa posledično bijejo bitke na trgih z nizko dodano vrednostjo in previsokim tveganjem izgube posla. Najboljši slovenski strokovnjaki že več let množično odhajajo v tujino.

»Zavedati se moramo, da je naše gospodarstvo v primeru začetka novega kriznega cikla izjemno izpostavljeno. To se je pokazalo že leta 2008,« je opozoril Akrapovič. Tudi drugi člani SBC poudarjajo, da nas bo naslednja kriza zadela prej ali slej. »Konjunktura ni in ne bo večna,« je dejal predsednik SBC Marjan Batagelj. Izrazil je obžalovanje, da odhajajoča vlada ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za uvedbo strukturnih reform. Na prihodnjo vlado zato apelira: »To, kar se v Sloveniji mora zgoditi, se mora zgoditi v prvem letu nove vlade.«

Podpora dohodninski reformi

Člani SBC so svoje konkretne predloge, združene v dokumentu Za prodorno Slovenijo, predstavili večini parlamentarnih strank in še nekaterim, ki jim javnomnenjske ankete pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami kažejo najbolje. Prav vse stranke, s katerimi so se sestali, so izrazile podporo dohodninski reformi. »Nekatere stranke se zavzemajo za močnejšo dohodninsko reformo, kot jo predlagamo v SBC, ali pa jo kombinirajo z drugimi davčnimi ukrepi, in sicer odpravo najvišjega dohodninskega razreda, dodatno razbremenitvijo 13. in 14. plače, nekatere tudi postopno razvojno kapico,« ugotavljajo v SBC.

Stranke so precej naklonjene privabljanju tujih strokovnjakov v Slovenijo. »Pomanjkanje kakovostne delovne sile ali delovne sile nasploh je problem vse Evrope, ki ima star demografski režim. Do tega je treba na ravni države zavzeti jasno politiko,« je poudaril Batagelj, ki hkrati opozarja, da je Slovenija za tuje strokovnjake le odskočna deska za preostalo Evropo.

Precejšnjo podporo med strankami uživata tudi predlog, da naj bodo kadrovske štipendije neodvisne od socialnih transferjev, ter javno spremljanje zaposljivosti diplomantov. Manj podpore je pri fleksibilizaciji trga delovne sile. »Vsi si želijo, da bi ta družba imela fleksibilen trg delovne sile, ampak, roko na srce, to ni ravno točka, ki bi jo vpisal v volilni program. Takoj namreč dobiš vprašanje, ali to pomeni odpuščanja,« je odnos strank do tega vprašanja pojasnil Batagelj.

Ovira so strankarski boji

Katerih strank si želijo v prihodnji vladi, v SBC niso razkrili. »Pri pogovorih smo ugotovili, da politika deluje preveč na ideološki ravni,« je poudaril Batagelj. Pojasnil je, da stranke sicer načeloma niso nasprotovale njihovim argumentom, težava pa je nastala pri vprašanju, kako se do določenega ukrepa opredeljujejo druge stranke. »V tistem trenutku se je pozabilo, ali je ukrep dober ali slab,« je bil razočaran Batagelj. »Ravno to nas skrbi: če bomo imeli takšno ali drugačno vlado, bo opozicija nasprotovala, namesto da bi pogledala vsebino.«