Bela hiša se je na ponedeljkovo kitajsko uvedbo carin na vrsto ameriških dobrin odzvala s kritiko, da Peking napada pošteno trgovino, namesto da bi obračunal z nepoštenimi praksami, ki po oceni namestnice tiskovne predstavnice ameriške vlade Lindsay Walters »ogrožajo ameriško nacionalno varnost in izkrivljajo mednarodno tržišče«. Kitajska se je namreč v povračilnem ukrepu na Trumpovo uvedbo carin na uvoz jekla in aluminija ter na napoved o posebnih carinah na kitajsko blago v vrednosti 60 milijard dolarjev zaradi domnevnega kršenja intelektualne lastnine odločila za carinjenje 128 ameriških proizvodov in pridelkov – od svežega sadja in svinjine do recikliranega aluminija.
Trgovinska vojna še v povojih
Nove dajatve so vznemirile ameriško združenje kmetovalcev za svobodno trgovino, ki med drugim navaja, da je na izvoz ameriških kmetijskih pridelkov vezanih okoli milijon delovnih mest ter da petina prihodkov ameriškega kmetijstva prihaja prav iz izvoza. Trgovinska vojna lahko ta razmerja po njihovih trditvah korenito poslabša. Je pa ta vojna še v povojih in ni vzela zamaha, ugotavlja vodja podjetja za oceno političnih tveganj Eurasia Group Ian Bremmer. Je pa za CNN po kitajski uvedbi carin dejal, da gre za pomembno potezo, ki »zagotovo predstavlja prelomni trenutek v odnosih med ZDA in Kitajsko«. Po njegovem je poteza Pekinga, ki bo prizadela le dva odstotka vsega kitajskega uvoza iz ZDA, predvsem sporočilo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. »Na udaru so rdeče (republikanske, op. a.) zvezne države. Trumpu hočejo povedati: če boš vztrajal, bomo trdo udarili nazaj,« razglablja Bremmer, ki prepoznava resna kitajska opozorila pred trgovinsko vojno. Ocenjuje, da je Peking bolj zaskrbljen zaradi škode, ki bi jo povzročila obema stranema, saj je veliko večji izvoznik na ameriško tržišče kot uvoznik z njega. Vendar tudi največja svetovna ekonomija ni neranljiva.
Problem je intelektualna lastnina
Bolj kot carinske iskrice med državama je zapleten problem intelektualne lastnine. Po oceni dveh visokih ameriških bivših obveščevalcev Dennisa C. Blaira in Keitha Alexandra ZDA na tem področju na letni ravni izgubijo okoli 600 milijard dolarjev, največ na račun Kitajske. Trumpa v njegovem kazanju s prstom na Peking večina Američanov podpira, v središču pozornosti pa je kitajski program Made in China 2025. ZDA trdijo, da ta program njihova podjetja postavlja v neenakopraven položaj na kitajskem trgu zaradi pritiskov, ki jih nanje vrši kitajska država, tudi ko gre za prenos tehnologij, še posebno na področju telekomunikacij in robotike. O tem je bilo že mnogo povedanega, saj mednarodna podjetja pogosto navajajo, kako so morala prenesti znanja na kitajske inženirje, da so lahko nastopila na tamkajšnjem trgu. A večina strokovnjakov je prepričana, da se s carinskimi posegi tega problema ne da rešiti. »Smer, ki jo je ubrala ameriška vlada, namreč da skuša z nekaterimi pritiski urediti (mednarodno trgovinsko) igrišče, je prava. Toda pot prek carin ni najboljša,« je za BBC dejal William Zarit, direktor ameriške trgovinske zbornice na Kitajskem. Ta zastopa več kot 900 tujih podjetij s podružnicami na Kitajskem – od Intela, Della in Honeywella do Coca Cole. Po Zaritovem zagotavljanju vsa podjetja izražajo zadovoljstvo, da se je o vprašanju intelektualne lastnine odprla razprava na najvišji politični ravni. »Kaže, da obe strani želita zadevo rešiti, preden jima uide izpod nadzora,« pravi. Da pri slednjem močno škriplje, pa daje vedeti izjava tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuanga: »Kitajska ne izziva trgovinske vojne, je noče bojevati, a se je tudi ne boji.«
