Dolga življenjska doba
Kratica LED je angleškega izvora (Light Emitting Diode) in označuje električni element – diodo, ki pod posebnimi pogoji oddaja svetlobo. Tehnologija LED ima povsem drugačne lastnosti od doslej poznanih svetil, kot so fluorescenčna, halogenska ali svetila z žarilno nitko. Ima ogromno novih lastnosti, zato vsako svetilo ni primerno za vsak namen. Če kupujemo LED-sijalko, moramo točno vedeti, kaj potrebujemo. So namreč lahko dvakrat svetlejše od CFL (kompaktnih fluorescenčnih svetilk) in šestkrat svetlejše od žarnic z žarilno nitko. Imajo dolgo življenjsko dobo in porabijo manj električne energije. Primerjave LED sijalke z ostalimi vrstami svetil v časovnem razdobju 50.000 ur delovanja so pokazale, da LED sijalke porabijo 57 odstotkov manj električne energije od CFL in 90 odstotkov manj kot žarnice z žarilno nitko.
Življenjska doba sijalke LED lahko dosega tudi več kot 50.000 ur, kar znese več kot 12 let, če upoštevamo, da bi svetila vsak dan pol dneva. Življenjska doba LED-sijalke je 6-krat daljša od CFL in 40-krat daljša od žarnic z žarilno nitko. V življenjski dobi LED-sijalke bi tako zamenjali najmanj pet fluorescenčnih svetilk in 42 žarnic z žarilno nitko. Tudi barvni spekter, ki ga oddajajo LED-sijalke, je širok in vse bliže sončnemu spektru, ki prija očem. In čeprav so LED-sijalke trenutno dražje od starejših vrst svetil, prej našteto upravičuje njihov nakup pri zamenjavi pregorelih žarnic ali vgradnji novih. Vseeno ni priporočljivo njihovo kupovanje na zalogo, saj njihove cene še padajo in kakovost raste. Če pa imamo svetilo z več sijalkami in katera od njih pregori, je priporočljiva zamenjava vseh hkrati.
Svetilnost
Pri zamenjavi stare žarnice z novo LED-sijalko je dobro biti praktičen. Drugače povedano: pregorelo žarnico vzamemo s seboj v trgovino. Tako lahko primerjamo vrsto grla, obliko in velikost sijalke. Zlasti velikost lahko zaradi tehničnih razlogov LED tehnologije močno odstopa od primerljivih klasičnih sijalk. Enako velja tudi za kot svetlobnega snopa, ki je pri LED-sijalkah praviloma ožji. Izjema so denimo modeli z vidno svetilno nitko.
Pri izbiri ustrezne sijalke je pomembnejša od oblike njena svetilnost oziroma moč žarnice, ki smo jo doslej prepoznavali v vatih (W). Ta podatek v bistvu govori o porabi električne energije in ne o količini svetlobe, ki jo sijalka oddaja. Zato svetilnost sodobnih sijalk označuje lumen (lm), ki pa ga ne moremo preprosto izraziti v vatih, ker je svetilnost odvisna od učinkovitosti svetila. Približna primerjava pa pravi, da so klasične žarnice sevale 15 lumnov za vsak vat energije. Za približno predstavo: 25 W = 375 lm, 40 W = 600 lm, 60 W = 900 lm, 75 W = 1125 lm, 100 W = 1500 lm …
Barvna temperatura
Pri izbiri LED-sijalke je pomembna tudi barvna temperatura. Sonce kot želeni približek svetlobe ima barvno temperaturo okrog 6000 kelvinov (K), klasične žarnice pa okrog 2700 K. Ta temperatura je najprimernejša za umirjen ambient, kot ga zahteva denimo dnevna soba. Za delovne prostore je primernejša temperatura 4000 K. Temperatura barve svetlobe ima pomemben vpliv na človekovo počutje. V prostorih, kjer se ljudje družijo in srečujejo, kot so na primer bari, restavracije, hotelski lobiji, so zaželene bolj tople barve svetlobe. Toplejše barve poskrbijo za večjo sproščenost ljudi. Za prostore, kjer morajo biti ljudje bolj osredotočeni, kot so učilnice, pisarne in konferenčne sobe, so primernejše hladne barve svetlobe (okoli 4000 K). LED-sijalke omogočajo najboljše nastavitve temperature barve med vsemi svetili. Če primerjamo različne temperature barv svetlobe, štejmo svetlobne vire s temperaturo svetlobe pod 3200 K med tople vire, tiste nad 4000 K pa med hladne vire svetlobe.
Pomemben podatek je še indeks prikaza barv CRI (Color Rendering Indeks), ki loči boljše in dražje LED-sijalke od cenenih in govori o sposobnosti svetila, da prikaže barve čim bolj naravno. Referenčna mera je sonce z indeksom CRI 100. Klasične žarnice so imele CRI 95, dobre LED-sijalke dosegajo podobne vrednosti, cenejše pa imajo trenutno CRI nad 80. Zato je pri tem pomembno, da LED sijalke kupujemo namensko. Za bivalne prostore, kuhinje in dnevne sobe je priporočljivo, da CRI presega vsaj 80. Višji CRI je denimo pomemben zlasti pri osvetljevanju umetniških predmetov, omar z oblačili, ogledala v kopalnici, delovnih površin in podobno.
Okolju prijazna
LED-svetila so okolju prijazna, ker ne vsebujejo živega srebra tako kot kompaktne fluorescenčne svetilke, in so poponoma kompatibilna z direktivo RoHS. Živo srebro je zelo škodljivo za zdravje in onesnaženje okolja. Ker imajo LED-svetila veliko manjšo porabo električne energije od ostalih svetil, posledično zmanjšujejo tudi izpust CO2 v ozračje in količino visokoradioaktivnih odpadkov. (ktm)
