Podpisniki so v »javnem pozivu k udejanjanju arbitražne odločbe« izrazili zaskrbljenost, »da se še naprej dogajajo incidenti predvsem v Piranskem zalivu in ostra politična retorika, kar zelo slabo vpliva na dobrososedske odnose in diplomatsko, gospodarsko, upravno, policijsko, pravosodno in kulturno sodelovanje«.
Pozvali so hrvaško predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednika vlade Andreja Plenkovića, predsednika sabora Gordana Jandrokovića in vse hrvaške kolegice in kolege pravnike, »da zagotovijo spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije« v skladu s Pogodbo o Evropski uniji.
Hrvaško so pozvali k spoštovanju vladavine prava in mednarodnega prava ter k upoštevanju "načela lojalnega sodelovanja, na podlagi katerega so se EU in države članice dolžne medsebojno spoštovati in pomagati pri izpolnjevanju nalog" iz evropskih pogodb.
Ni bilo razloga za odstop od arbitraže
Izrecno so Hrvaško tudi pozvali k dosledni implementaciji odločbe arbitražnega sodišča, ki je, kot so poudarili, dokončna in pravno zavezujoča. Hrvaško so pozvali tudi k prenehanju kršitev arbitražnega sporazuma, arbitražne odločbe in sekundarnega evropskega prava, vključno z uredbo o skupni ribiški politiki.
Slovenski pravniki so med drugim opozorili še, da je arbitražno sodišče 30. junija 2016 »kot edini pristojni organ po mednarodnem pravu« z delno razsodbo odločilo, da pogovori med slovenskim arbitrom in agentko, zaradi česar se je Hrvaška odločila za odstop iz arbitražnega procesa, »ne pomeni bistvene kršitve arbitražnega sporazuma, ki zato ostaja v veljavi in se postopek v spremenjeni sestavi arbitražnega sodišča nadaljuje«.
