Če nič drugega, so se Britanci, sploh tisti, ki živijo v Salisburyju, kjer so pred mesecem dni na klopi v parku našli nezavestna nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo, ob koncu velikonočnih praznikov spogledali ob novici, da bodo pristojni v mestu sprožili dekontaminacijo vseh krajev, kjer sta bila, in vsega, česar bi se lahko dotaknila. Že doslej so mnogi kritizirali počasnost preiskovalcev, ki naj bi živčni strup novičok našli tu in tam in spet nekje drugje.
Po najnovejšem sporočilu so daleč največ strupa našli na kljuki vhodnih vrat Skripalove hiše, ki so jih odstranili. Obenem so dan po tistem, ko je nečakinja zastrupljenih dejala, da je 99-odstotno verjetno, da ne bosta preživela, iz bolnišnice v Salisburyju, kjer ju zdravijo, sporočili, da je Julija pri zavesti, da govori in da se njeno zdravstveno stanje hitro popravlja. Njen oče naj bi bil še vedno v kritičnem, a stabilnem stanju. Rusko veleposlaništvo v Londonu že dolgo vztrajno zahteva od britanske vlade, da ji omogoči »obisk« Julije Skripal. Rusi Britancem očitajo, da jih ignorirajo in da se posmehujejo mednarodnemu pravu. Pri tem navajajo meddržavni konzularni sporazum iz leta 1968, po katerem bi jim morali dovoliti stik z Julijo, ker je ruska državljanka (njen oče je britanski državljan). Britansko zunanje ministrstvo se je končno odzvalo, rekoč, da bo upoštevalo njene pravice in njene želje.
Kje so dokazi?
Britanska vlada ni medtem še nikomur, ne britanski javnosti, ne zaveznikom, ki so v znamenje solidarnosti izgnali več kot 150 ruskih diplomatov (Moskva jim je vrnila v enaki meri), ne Rusom, ki to najbolj glasno zahtevajo, ponudila nobenega dokaza, da je v ozadju zastrupitve ruska država in da je bil živčni strup novičok, s katerim naj bi ju zastrupili, ruskega izvora. Čeprav je dvom o tem, da so krivi Rusi, nekaj enako nepatriotskega kot nasprotovanje brexitu, vse več Britancev meni, da je že skrajni čas, da vlada nekaj »pokaže«. Vse več se jih spominja Sadamovega orožja za množično uničevanje, ki ga v Iraku niso našli, ker ga ni bilo. Nekateri opravičujejo odlašanje s predstavitvijo dokazov s tem, da morajo biti preiskovalci zares prepričani, da je za zastrupitev odgovorna ruska država, zaradi česar se mnogi Otočani sprašujejo, zakaj vlada ni počakala z obtoževanjem, ali vsaj s kaznovanjem Rusije. Nekateri se tudi sprašujejo, ali sploh ima dokaze, kar je odlična podlaga za ruske trditve, da jih je uničila. In ne samo to. Ruska stran, ki je že prej trdila (ker si je britanski zunanji minister Boris Johnson pri kaznovanju Rusov pomagal z naslovom romana Dostojevskega Zločin in kazen), da kaznovanje ni dokaz zločina, zastrupitev Sergeja in Julije Skripala vse bolj vztrajno pripisuje eni od dveh najbolj znanih britanskih varnostnih služb, MI5 ali MI6, ki ji je Skripal najmanj osem let prodajal ruske državne skrivnosti, predvsem imena ruskih vohunov po svetu.
Nova britanska vloga?
Dolgoletni ruski veleposlanik v Londonu Aleksander Jakovenko je precej direktno dejal, da so novičok v Salisburyju uporabile britanske tajne službe. Jakovenko trdi, da je Britanija »pred nekaj leti aktivno razmišljala o svoji vlogi v zahodnem zavezništvu«. »Takrat, ko so sprejeli nov državni varnostni koncept (mislil je na pregled britanske varnostne strategije, strateške obrambe in varnosti iz leta 2015), in malo kasneje, ko ga je Theresa May potrdila, so se Britanci usmerili v prevzem vodilne vloge pri tako imenovani ustavitvi ruske ekspanzije. Da bi uspela, je potrebovala močno provokacijo, ki bi ljudi prepričala v Putinovo grožnjo, in to je privedlo do te zastrupitve«. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je med najnovejšim javnim »razburjanjem« obtožil Zahod, da se gre otroške igre, Britancem pa sporočil, da bi bila lahko zastrupitev Skripala v interesu britanske vlade zaradi »neprijetne brexitske situacije, ker ni izpolnila obljube volilcem o brexitskih pogojih«. Dejal je tudi, da to, kako daleč bo privedel spor med Zahodom in Rusijo, ni odvisno od Rusije.
