Čeprav so javnomnenjske raziskave napovedovale tesen izid volitev, je na koncu Carlos Alvarado Quesada prepričljivo zmagal s 60,74 odstotka glasov proti 37,67 odstotka, kolikor jih je zbral Fabricio Alvarado Munoz. Udeležba je bila visoka, na volišča je prišlo 67 odstotkov od 3,3 milijona volilcev. Po prvem krogu, ki je potekal 4. februarja letos, je kazalo drugače, saj je med petimi kandidati največ glasov zbral Alvarado Munoz, medtem ko se je pravkar izvoljeni predsednik uvrstil na drugo mesto. Tudi takrat je bil tak izid presenečenje, saj so javnomnenjske raziskave v začetku januarja konservativnemu protestantskemu pridigarju namerile le 6-odstotno podporo, podobno kot Alvaradu Quesadi.
Preobrat ob vprašanju homofobije
Do zasuka je prišlo po 9. januarju letos, ko je medameriško sodišče za človekove pravice razsodilo, da morajo vse države podpisnice ameriške konvencije za človekove pravice priznati istospolne poroke, kar je imelo močan odmev na volilno kampanjo in glasovanje v prvem krogu. Alvarado Munoz je razsodbi ostro nasprotoval, Alvarado Quesada pa jo je podprl in svojemu nasprotniku očital homofobijo. Pridigarja, ki ne nasprotuje le istospolnim porokam, temveč tudi abortusu in umetni oploditvi, so podprli pripadniki protestantske sekte, te lahko označimo za krščanske fundamentaliste in zelo konservativne katolike. Bivši novinar in rock pevec Quesada, ki je predstavljal nasprotni pol, pa je pritegnil glasove mladih in svobodomiselnih volilcev. V Kostariki se med katolike prišteva okoli 70 odstotkov od nekaj več kot 5 milijonov prebivalcev, 20 odstotkov jih pripada raznim protestantskim sektam, ki se v zadnjih letih čedalje bolj krepijo, zlasti v najrevnejših pokrajinah, kjer celo nadomeščajo državne institucije.
Politična polarizacija ostaja
V nedeljo zvečer je moral protestantski pridigar priznati volilni poraz. Zmaga je šla v roke doslej najmlajšemu izvoljenemu predsedniku Kostarike, ki ga je kandidirala levosredinska vladna Stranka državljanske pobude (PAC). Alvarado Quesada, po poklicu politolog in novinar, se je uveljavil tudi kot pisatelj (izdal je tri romane in zbirko pripovedi); do nedavnega je bil minister za delo pri odhajajoči vladi, ki jo je vodil predsednik Luis Guillermo Solis. Glede na veliko polarizacijo, ki so jo sprožile teme volilne kampanje, je v svojem prvem govoru po objavi rezultatov v nedeljo zvečer državljane pozval k enotnosti in jih prosil za podporo pri odpravljanju neenakosti in zgodovinskega prepada med moškimi in ženskami, da bi invalidi in starejši dobili priložnost in da bi zgradili boljšo in otrokom prijaznejšo državo.
V Srednji Ameriki je Kostarika najrazvitejša država, z njenimi gospodarskimi in socialnimi kazalniki ter stopnjo razvitosti demokracije se sosednje države ne morejo kosati. Po statističnih podatkih je povprečna življenjska doba 79,4 leta, BDP na prebivalca dosega 11.683 dolarjev, na svetovni lestvici Združenih narodov se uvršča na 12. mesto najsrečnejših držav. Je tudi edina država v Srednji Ameriki, ki je opravila z nepismenostjo, in ena od 20 držav na svetu z največjo biodiverziteto; četrtina njenega 51 tisoč kvadratnih kilometrov velikega ozemlja je naravno zaščitena. Poleg tega 300 dni na leto uporablja izključno obnovljive vire energije in si prizadeva, da bi leta 2021 postala prva država na svetu brez ogljičnega odtisa.
