Terminal 3 letališča Heathrow je ponujal nenavaden prizor. Drug ob drugem so stali zelo dobre volje kraljičin gardist, aborigin, plišasti kenguru in stražar londonske trdnjave. Vsi so bili igralci in so sestavljali nevsakdanji sprejemni odbor za potnike in posadko prvega neprekinjenega poleta iz Avstralije v Veliko Britanijo, ki so ga razglasili za zgodovinski dan letalstva. Polet iz Pertha v zahodni Avstraliji v London, ki so ga potniki opisali kot zelo prijetnega, je trajal sedemnajst ur in 11 minut. Tri ure manj, kot trajajo poleti z običajnim postankom na Bližnjem vzhodu.
Polet je nekoč trajal 135 ur in 55 minut
Od prvega petnajstkrat prekinjenega poleta iz Britanije v Avstralijo bo novembra prihodnje leto minilo natanko stoletje. Zanj je bila zaslužna avstralska vlada, ki je leta 1919 ponudila 10.000 tedanjih avstralskih funtov nagrade osebam, ki bodo prve priletele iz Britanije v Avstralijo. Prijavile so se posadke šestih letal, zmagala pa sta avstralska pilota – brata Ross in Keith Macpherson, ki sta edina priletela do cilja. Spremljala sta ju dva mehanika. V predelanem vojaškem bombniku vickers vimy, na katerega so napisali registracijo G-EAOU (kratica za »Bog nam vsem pomagaj«), so iz Britanije poleteli 12. novembra 1919. Na poti so pristali petnajstkrat: prvič v Lyonu na jugu Francije, potem pa še v Rimu, Kairu, Damasku, Basri, Karačiju, Delhiju, Kalkuti, Akjabu (zdaj Sitve), Rangunu (danes Jangon), Singori, Siamu, Singapurju, Džakarti in Surabaji. V Darwinu v Avstraliji so pristali 10. decembra. Potovanje je trajalo 28 dni. Leteli so 135 ur in 55 minut ter opravili 17.911 kilometrov, kar pomeni, da je bila povprečna hitrost letala 131,8 kilometra na uro. Brata Smith sta dobila viteški naslov britanskega imperija, njuno letalo pa je razstavljeno na letališču v Adelajdi.
Ekstra dolgi poleti
Za prvi neprekinjeni polet med nekdanjo britansko kolonijo in Britanijo je poskrbela avstralska letalska družba Quantas, ki je sicer redni polet iz Sydneyja v London uvedla že leta 1947. Zaradi šestih vmesnih postankov (Darwin, Singapur, Kalkuta, Karači, Kairo in Tripoli) je polet trajal štiri dni. Rekli so mu kengurujeva pot.
Zgodovinski prvi neposredni polet tega tedna pa je del ambicioznega načrta Quantasa, ki namerava uvesti več ekstra dolgih poletov; ta polet je bil recimo dolg 14.498 kilometrov. Iz Pertha so poleteli ob 18.49 po lokalnem času, na Heathrowu so pristali ob petih zjutraj. Za zgodovinski polet so uporabili enega izmed novejših letečih orjakov, boeing 787-9 dreamliner. V letalu je bilo 236 potnikov, posadka pa je štela 16 članic in članov. Njegova potovalna hitrost je dobrih 1042 kilometrov na uro, najvišja pa dobrih 1091. S povsem enako potovalno in najvišjo hitrostjo se lahko pohvali največji med letečimi potniškimi orjaki airbus A380, ki pa lahko sprejme precej več potnikov, do 555. Boeing lahko z enim točenjem goriva preleti od 14.816 do največ 15.742 kilometrov, odvisno od teže potnikov in prtljage, airbus največ 14.816.
Vse za udobno dolgo potovanje
Quantasov polet QF9 je bil tretji najdaljši med potniškimi poleti in najdaljši polet tega letala. Pilotirali so ga trije piloti in ena pilotka, ki so v parih izmenjaje vozili in počivali. Mimogrede, to je še vedno zelo moški poklic. Pri Quantasu pilotira 94 odstotkov moških in 6 odstotkov žensk, globalno razmerje pa je 97:3. Pot tega poleta se bo spreminjala in jo bodo prilagajali vetrovom, da bi leteli hitreje in z manjšo porabo goriva, saj je za ta novi polet Quantas analiziral desetletje sezonskih vzorcev vetra. V rezervoarjih dreamlinerja, ki porabi približno 20 odstotkov manj goriva kot starejša velika potniška letala, je bilo 110.000 litrov goriva. Quantasov boeing 787-9 dreamliner ima 236 potniških sedežev, kar je precej manj kot ista letala drugih družb, ki jih imajo do 300 in več. Dolga potovanja v teh letalih so veliko prijetnejša, ker so v njih zelo zmanjšali hrup in kabinski zračni pritisk. V starejših letalih je enak pritisku na višini 2438 metrov, v dreamlinerju so ga znižali na 1828. Celo prehrano potnikov so prilagodili temu, da preprečuje dehidracijo ter pomaga pri spanju in odpravljanju razvpitega »jetlaga« (izjemna utrujenost, ki jo prinašajo dolgi poleti).
Cene vozovnic so prilagodili običajnim žepom, saj lahko na primer Avstralci povratno vozovnico Perth–London dobijo že za dobrih 800 evrov, kar je 185 evrov manj, kot je povprečni tedenski zaslužek v Avstraliji, ki je 988 evrov. Leta 1947, ko je Quantas začel leteti iz Avstralije v Britanijo, je bila cena povratne vozovnice 75 povprečnih tedenskih plač. Preračunano v današnji denar so zanje skratka morali plačati več kot 27.000 evrov.
