Naj naštejem samo nekaj zunanjepolitičnih zadev, kjer bi morali pokazati vsaj načelnost, če že ne pokončnost, kar bi se tudi spodobilo za potomce klenega in ponosnega naroda, ki se je v svoji ne tako davni zgodovini obranil tujega (in domačega) sovraga in je bil s tem upravičeno umeščen v vrh antifašistične koalicije Evrope.

Solidarnost z Britanci? To, kar je naredila britanska premierka, me bolj spominja na histerijo, ki naj bi odvrnila poglede od natega ljudi z brexitom in njenim reševanjem tega. Pa še vprašanje mimogrede, kdaj v zgodovini pa so bili Britanci solidarni z nami (seveda mislim predvsem na Jugoslavijo) – rekel bi, da prej nasprotno.

Solidarnost z Natom? Leta 2004 smo vstopili v zvezo Nato (natančneje 29. marca, na dan, ko vam to pišem). Z vilensko izjavo smo stopili v koalicijo voljnih, ki je potem dala »mandat« ZDA & co., da so razsuli Irak in vse, kar sodi zraven. Zaradi česa že? Aja, Irak naj bi (!) imel orožje za množično uničevanje. Angleški premier Tony Blair se je malo zmotil (hudo zlagal). Se zgodi pač. Totalen nateg. No, potem so pogledali tudi proti Libiji (da ne bi dvakrat hodili, ko so že tam).

Nato je v glavnem trgovina, kjer se spodobi, da kaj kupimo in »s tem krepimo svojo obrambno moč in potem sodelujemo v raznoraznih misijah, akcijah blizu in daleč ter s tem varujemo demokratični svet« (beri: da orožarski lobi čim več zasluži, pa da pohodov Američanov nihče ne moti). Nato nas bo obvaroval pred sovražniki? Katerimi in kako? Ves begunski val je izključno rezultat pohlepa »demokratičnih sil Zahoda« z ZDA na čelu in posledično tudi takšnimi podporniki, kot smo mi.

Priznanje Palestine. Priznali jo bomo, ampak… Ampak za zdaj stvar na terenu ni zrela, sem slišal govoriti Mateja Tonina decembra 2017. No, potem ko je Donald Trump 6. decembra 2017 naredil, kar je naredil, se stvari na »terenu« samo še slabšajo. Palestinci na okupiranem Zahodnem bregu so še pod večjim pritiskom, v Vzhodnem Jeruzalemu čedalje bolj rušijo četrti, kjer živijo Palestinci… Zdi se mi, da so Palestinci za Izraelce to, kar so bili Indijanci za Američane. In vsi vemo, da so to Američani res lepo izvedli. »Zadeva« je bila končana približno ob koncu 19. stoletja.

Katalonija. Tako malo je treba, da človeku pomagaš. Če mu poveš, da razumeš njegovo stisko, saj si bil sam v podobni situaciji, da ga vsaj moralno podpreš pri tem, kar počne, in da boš svoj glas zastavil za to, da se njegove legitimne težnje uresničijo. Samo to. Razumel in hvaležen bo. To, kar španska vlada počne s Katalonci, je po mojem čisti fašizem. Frankizem je žal še prisoten.

Turčija. Recite, no, gospod predsednik, ljudem v zunanjem ministrstvu, da Turčija res ni varna država, vsaj dokler bo na oblasti predsednik Erdogan, ki vse bolj uvaja diktaturo.

Naj sklenem. Zunanja politika Slovenije je od leta 1991 dalje mlačna in servilna. Pa dajmo to že enkrat presekati. Potreben je pogum, širina duha, politična modrost, pa tudi če nam kaj kdaj ne uspe. Pa spomnimo se besed tovarištvo, nesebičnost, solidarnost (s trpečimi, ponižanimi, majhnimi, preganjanimi).

Želim vam vse to, kar sem na koncu zapisal. Pa dobrega zdravja in volje, da boste tudi vi s svojo aktivno držo pripomogli k temu, da bomo državljani lahko ponosni na svojo državo.

Rudi Volk, Ljubljana