V Termoelektrarni Brestanica, ki je med drugim rezervni vir napajanja krške nuklearke, so ta teden uspešno opravili tehnični pregled šestega, skoraj 35 milijonov evrov vrednega plinskega bloka. Po besedah direktorja Tomislava Malgaja morajo odpraviti le nekaj manjših pomanjkljivosti. Izdajo odločbe za šestmesečno poskusno obratovanje Malgaj pričakuje v prvi polovici aprila.
»V tem obdobju bomo v termoelektrarni na plinskem agregatu izvedli garancijske meritve za dokazovanje pogodbeno definiranih tehničnih parametrov tehnološke opreme, kot so izkoristek postroja, ekološki parametri, hrup,« je povedal Malgaj. Nekaj manjših neskladij mora v enem mesecu sicer odpraviti tudi dobavitelj opreme Siemens. Uporabno dovoljenje oziroma začetek obratovanja tako sledi predvidoma čez pol leta, pozitivno mnenje pa mora podati tudi agencija za okolje. Šesti blok, ki bo nadomestil tri plinske bloke iz leta 1975, so začeli graditi aprila 2016, končujejo pa ga v predvidenem roku.
Stare plinske bloke bodo ugašali postopno
Tehnološka oprema novega bloka, vredna 18,5 milijona evrov, zajema plinsko turbino z nazivno močjo 53 megavatov, generator, dizelski elektroagregat in dimnik. Agregat omogoča tako imenovani temni zagon (black start), to je zagon brez zunanjega vira napajanja. Po kakšnem letu obratovanja novega bloka bodo po Malgajevih besedah postopoma ugašali tudi omenjene stare bloke.
Novi plinski blok je že odigral pomembno vlogo pri oskrbi Slovenije z elektriko. Tako je sredi najhujše zime, konec februarja, ko je bil še v fazi poskusnega zagona, preprečil, da bi Slovenija doživela električni mrk. Kot smo poročali, je Hrvaška zaradi velikega odjema in visokih tokov proti severu ter posledično možne nevarnosti za zanesljivost hrvaške oskrbe 27. februarja zaprla pretok elektrike na mejah z BiH in Srbijo. Slovenija tako ni mogla dobiti že kupljene elektrike. Poleg tega je v tistem času izpadel tudi četrti blok TEŠ.
Nepogrešljiva v kritičnih situacijah
Termoelektrarna Brestanica je največja elektrarna v slovenskem elektroenergetskem sistemu za zagotavljanje terciarne rezerve, torej skrbi za zanesljivo oskrbo z elektriko v kritičnih razmerah. »Termoelektrarna se vključi v slovenski elektroenergetski sistem ob izpadu posameznih večjih delujočih blokov, denimo blokov 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Brez njenega delovanja bi hujši izpadi električne energije povzročili bistveno večjo škodo, celo razpad elektroenergetskega sistema. Tako odigra ključno vlogo kritične infrastrukture, saj predstavlja s svojo zmožnostjo zagona agregatov iz teme osnovo za vzpostavitev omrežja. Zato je nepogrešljiva v primeru razpada sistema,« pojasnjuje Malgaj. Nujno je potrebna tudi v procesu varne zaustavitve krške nuklearke, v primeru motenj ali celo nesreče kot rezervni vir njenega napajanja. Tako bo v času skorajšnjega remonta nuklearke brestaniška termoelektrarna poskrbela za napajanje njene nujne lastne rabe.
Malgaj lansko poslovno leto sicer ocenjuje kot uspešno. Poslovali so v skladu s poslovnim načrtom in imeli 11,5 milijona evrov prihodkov ter okoli pol milijona čistega dobička.
