Zima se je letos zavlekla, kot že dolgo ne. Tako je bilo med drugim mogoče zaslediti celo podatek, da je letošnji marec pri nas v povprečju hladnejši od januarja. Tako ni čudno niti, da so odgovorni voznike pozvali, naj malce počakajo z menjavo zimskih pnevmatik z letnimi in se ne držijo zakonskega roka, ki je določen 15. marca. Če se tudi po tem datumu pojavijo zimske vozne razmere, mora naše vozilo namreč imeti zimsko opremo, ob tem pa do temperature okoli 7 stopinj Celzija zimska pnevmatika svojo nalogo opravlja boljše od letne. A počasi se stvari vendarle postavljajo na svoje mesto, zato z menjavo ni treba več čakati – ne nazadnje pri temperaturah nad omenjeno letna pnevmatika funkcijo zagotavljanja oprijema opravlja bolje.

Ravno s pnevmatikami je poleg neposredne povezana še posredna past, kar zadeva vožnjo spomladi in pozneje poleti. Veliko je namreč voznikov, ki menijo, da so z menjavo pnevmatik storili vse, kar je bilo treba storiti za varno delovanje v prometu. A še zdaleč ni tako. Skrb za vozilo na vseh področjih je pomembna vse leto, ob tem pa Marko Bračič, inštruktor varne vožnje pri AMZS, svetuje, da je ob prehodu v pomlad, ko se z avtomobili obetajo daljše poti, pravi čas za preventivni pregled vozila, ki naj ga opravijo strokovnjaki. »Zima in nečiste ceste lahko terjajo svoj davek in povzročijo poškodbe pomembnih delov vozila, kot so na primer zavore, vzmetenje, kolesa… Vsi ti pa morajo za zagotavljanje varne vožnje delovati brezhibno. Kdor ni povsem prepričan, ali je z njegovim avtom vse v redu, naj se zapelje do ene od poslovnih enot AMZS in mehanike zaprosi za kontrolni servisni pregled. Izkušeni mehaniki bodo v 16 korakih preverili delovanje vseh najpomembnejših delov avtomobila in lastnika avta opozorili na šibke točke ali morebitne težave. Pregled traja le 30 minut, za člane AMZS pa je brezplačen,« je povedal Bračič.

Iztrebki, mrčes, smola…

A tudi če je avto, kar zadeva pnevmatike in druge najpomembnejše dele, brezhiben, še ne pomeni, da smo s tem naredili vse. Zima je zaradi zmrzali, vlage, snega, soli, peska in podobnega pustila posledice tudi na steklenih površinah, laku ter v notranjosti, in če avta pozimi niste čistili, kar je navada pri kar lepem delu voznikov, je zdaj skrajni čas, da to storite. »Avto je treba vzdrževati vse leto, pozimi pa bi moral vsak redno spirati vsaj umazanijo in sol, medtem ko je treba zdaj, spomladi, zaradi tega, ker se je pozimi notranjost zagotovo hitreje in bolj umazala, med drugim opraviti temeljitejše čiščenje notranjosti,« predlaga Boško Ristić, direktor in lastnik avtopralnice Zvezda, ki opaža, da se lastniki avtomobilov v spomladanskih mesecih in nato v mesecih do zime čiščenju avtomobilov posvečajo precej bolj kot pozimi: »Veliko slovenskih voznikov pač razmišlja po načinu, 'kaj ga bom pozimi pral, saj bo spet takoj umazan'. To je s finančnega vidika sicer razumljivo in sprejemljivo, z vidika vzdrževanja avtomobila pa ne. Logično je, da je na začetku pomladi ogromno povpraševanja po omenjenih globinskih čiščenjih notranjosti, predvsem zaradi sušenja avtomobila. Ko avto globinsko očistimo, je ta namreč moker, bistveno pa je, da se dobro posuši, da pozneje nimamo težav z zatohlim vonjem po vlagi.«

Ristić ob tem lastnikom avtomobilov toplo priporoča izključno ročno pranje vozila, saj prednost strojnega vidi zgolj pri hitrosti in s tem pri prihranku pri času, ter posebej opozori na največje nadloge v prihajajočih toplih mesecih. Če so pozimi to vlaga, zmrzal, sol in pesek, bodo zdaj njihovo mesto prevzeli »v prvi vrsti ptičji iztrebki, ki jih je treba nujno takoj vsaj sprati, saj so zelo toksični in naredijo na laku nepopravljivo škodo. Potem je tu drevesna smola, ki jo je prav tako treba pravočasno odstraniti, enako kot je sproti treba spirati tudi mrčes, ki se predvsem poleti dobesedno 'zapeče' na lak in lahko naredi veliko škode.«

Spomladi smo manj previdni

Seveda ima pomlad, čeprav je za voznike prijaznejša od zime, tudi svoje posebnosti in skriva pasti med vožnjo. Tega se po besedah Marka Bračiča zaveda premalo voznikov, saj jih veliko takoj, ko so ceste suhe in kopne, zviša hitrost, zmanjša varnostno razdaljo, vožnja pa (spet) postane manj previdna, pri čemer mnogi vozniki niso osredotočeni le nanjo in pogosteje uporabljajo mobilni telefon, poslušajo glasno glasbo… Vse to je posledica razmišljanja, da je na suhi, kopni cesti manj nevarnosti, kar pa je le lažni občutek. »Če smo morali biti pozimi na cestah previdni zaradi snega, ledu, slabše vidljivosti in nizkih temperatur ter posledično slabšega oprijema pnevmatik, je zelo pomembno, da tudi spomladi, ko se na cesti pojavljajo spremenljive razmere, opazujemo, kaj se dogaja, kako se morebiti spreminja stanje na vozišču in v skladu s tem prilagajamo svojo vožnjo, na katero moramo biti ves čas osredotočeni. Ceste namreč v tem času še vedno niso dovolj tople, da bi lahko pnevmatikam ponudile odličen oprijem, poleg tega številne niso očiščene, na njih je še vedno precej umazanije, ki je ostala od posipavanja med zimo, pozorni moramo biti tudi na udarne jame,« opozarja Marko Bračič in posebej izpostavlja redno preverjanje tlaka v pnevmatikah.