Če je ljudstvo pod Poncami verjelo v tega boga, potem je še bolj verjelo v bogove na dilcah. A so bogovi padli na glave oziroma v tem primeru prezgodaj na doskočiščih in tako niso bili več bogovi, ampak navadni smrtniki s svojimi lastnostmi (beri: slabostmi). Ta ima predolg jezik, oni prevelik ego, tretji deluje zahrbtno, četrti… nič kaj božje, bolj človeško je postalo vse skupaj. In zato je Janus postal odveč, ker nismo več verjeli njegovemu obrazu, ki je pomenil prihodnost z rekordi, rajanjem in praznikom pod Poncami. Preteklost smo pozabili tako hitro, kot smo prej prisegal

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.