Slovenija bi se lahko na sodne postopke, ki na zagrebškem sodišču potekajo zaradi prenesenih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, odzvala tudi s tožbo zaradi kršitev evropskih pravil zoper Hrvaško na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Včeraj so neuradni viri sicer novinarje najprej obvestili, da skupina slovenskih strokovnjakov tožbo že pripravlja, vendar je pozneje več drugih anonimnih virov pojasnilo, da odločitev, da se tožba pripravi, še ni sprejeta.
Konkretni koraki še niso strokovno utemeljeni
»Slovenija proučuje več možnosti za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava in prava EU ter slovenskega ustavnopravnega reda – od posredovanja evropske komisije do razpoložljivih pravnih sredstev. O konkretnih korakih, ko bodo ti strokovno utemeljeni, bodo odločitve sprejete naknadno,« se glasi uradni odziv ministrstva za zunanje zadeve. Po prepričanju slovenskih oblasti so hrvaški sodni postopki v nasprotju z dogovorom o nasledstvu iz leta 2001 in sporazumom iz Mokric leta 2013, iz katerih izhaja, da bosta državi problematiko prenesenih vlog reševali v okviru pogajanj o nasledstvu.
Medtem ko bi lahko morda aktualna vlada v svojem mandatu še vložila tožbo zoper Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražnega sporazuma – to je odvisno od odgovora evropske komisije in od datuma slovenskih predčasnih volitev –, pa je jasno, da ta vlada tožbe zaradi prenesenih vlog ne bi mogla spraviti do sodišča. Lahko pa bi vlada v odhajanju natančno pripravila besedilo tožbe, tako da bi bila njena vložitev ena prvih potez naslednje ministrske ekipe, pojasnjujejo neuradni viri.
Strokovnjaki proti ustavnemu zakonu
Slovenija je v sredo Hrvaški glede tega vprašanja poslala protestno noto, prav tako pa namerava problem nasloviti prek dopolnitve ustavnega zakona o NLB iz leta 1994. Čeprav vse stranke razen Levice podpirajo dopolnitve, ki sta jih predlagali SDS in NSi, je iz dneva v dan več ljudi, ki so prepričani, da predlagane spremembe sploh ne naslavljajo problema ter da so v nasprotju s slovenskim in mednarodnim pravnim redom.
V ponedeljek je ustavna komisija državnega zbora imenovala strokovno komisijo in ji dala osem dni, da se opredeli do predloga in ga ustrezno popravi. Vendar po naših neuradnih informacijah člani strokovne komisije ugotavljajo, da so nekateri predlogi nesprejemljivi. Če bi ustavni zakon namreč res slovenskim sodiščem prepovedal izvrševanje hrvaških sodb, bi bilo to verjetno neustavno poseganje zakonodajne v sodno vejo oblasti. Še posebej je sporen predlog »maščevalne« izvršbe Fursa na premoženju podjetij v večinski lasti hrvaške države. Poleg tega, da je predlog neskladen z ustavo in številnimi mednarodnimi pravnimi akti, se pojavlja tudi vprašanje, ali ga sploh želimo izvajati, saj bi s kaznovanjem podjetij zmanjševali lastne davčne prihodke in prihodke pokojninske ter zdravstvene blagajne.
Po neuradnih podatkih člani strokovne komisije razmišljajo celo o tem, da bi politikom priporočili, naj se odpovejo namenu, da problem hrvaških sodb naslovijo prek ustavnega zakona. Tako jim bodo morda priporočili, naj raje sprožijo ustrezne pritožbe na hrvaških sodiščih oziroma tožbe na mednarodnih sodiščih.
Medtem na svoj predlog zaščite Nove Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodbami še vedno računa ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Ta rešitev naj bi bila taka, da bi potencialni kupci NLB verjeli, da nanje ne bodo padli stroški potencialnih izgubljenih sodb. Tako naj bi država ob privatizaciji za banko iztržila več, kot so interesenti ponujali lani.
