Jajca veljajo za cenovno dostopno in hranilno bogato živilo. Njihova glavna sestavina je voda, zaradi česar nimajo visoke energijske vrednosti (133 kcal/100 g). Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin z visoko biološko vrednostjo in dobro izkoristljivostjo, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50 odstotkov suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe in beljakovine. Od mineralov jajca vsebujejo predvsem fosfor ter nekaj cinka in železa, od vitaminov pa vitamina D in A pa tudi različne B-vitamine, denimo vitamin B12, riboflavin in pantotensko kislino. Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter in presnovi maščob.
Hranilna sestava jajc se lahko nekoliko razlikuje glede na krmo in način vzreje kokoši nesnic, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Tako imajo na primer jajca iz proste reje nekoliko ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo v primerjavi z jajci kokoši iz hlevske ali baterijske reje.
Veliko jajce vsebuje do 230 miligramov holesterola. Prevelika količina holesterola v telesu lahko vodi do zdravstvenih težav, na primer zamaščenosti jeter, vnetnih procesov in ateroskleroze. Ob tem je treba dodati, da človeško telo večino holesterola sintetizira samo, slabo četrtino pa ga dobimo iz hrane. Čeprav so si rezultati različnih raziskav nasprotujoči, epidemiološke študije večinoma niso pokazale povezave med uživanjem jajc in tveganjem za pojav srčno-žilnih bolezni. To je deloma lahko povezano s prisotnostjo preostalih hranil v jajcu, ki ščitijo pred oksidativnim stresom in dislipidemijo, pojasnjujejo pri inštitutu. Vpliv z živili zaužitega holesterola na tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni je sicer predmet številnih razprav. Pri večini ljudi ima s prehrano zaužiti holesterol zanemarljiv vpliv na povečevanje količine holesterola v krvi, pri delu prebivalstva pa je ta vpliv lahko večji.
Potencialno nevarno živilo
Lahko pa so jajca vir okužb z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, na primer salmonelo. Četudi je lupina jajca nepoškodovana in je vsebina jajca zdrave kokoši v večini primerov sterilna, moramo z jajci zmeraj ravnati kot s potencialno nevarnim živilom, pojasnjujejo na NIJZ.
Pri shranjevanju se je treba izogniti večjim temperaturnim spremembam, ki povzročajo rosenje jajc, saj to pospeši rast mikroorganizmov na lupini in poveča možnost za prehod teh mikroorganizmov v notranjost zaradi porozne lupine. Jajca hranimo v originalni embalaži, ločeno od drugih živil in v skladu z navodili na embalaži. lo
