Ker je kmet ob reki Muri svoje njive mestoma speljal vse do Murinih brežin in brežin njenih pritokov (Ščavnica, Ledava…), se bobri v Pomurju nemalokrat lotijo tudi poljščin. A kot smo se lahko prepričali na sedemkilometrskem Murinem rokavu med Moto, Pristavo in Razkrižjem, je največje »razdejanje« ta inteligentni graditelj jezov povzročil lastnikom gozdov. Podrtih debelih debel vrbe in črnega topola, s pomočjo katerih družine bobrov gradijo jezove, in rovov, v katerih si bobri ustvarjajo prave avtoceste, je na brežinah rokava na desetine. Nekaj jezov ob ozkem Murinem rokavu je »prleški« bober že dokončal, številni šele nastajajo.
Država je za bobra kot ključne živalske vrste v mreži Natura 2000 leta 2004 določila dva habitata: ob Krki blizu Otočca in na Radulji. Habitat na Krki je država sčasoma razširila in na novo v mrežo vključila tudi območje na reki Muri in dve območji na reki Dravi. Kaj več od določitve varovanih območij ni storila, bo pa verjetno morala, saj se populacija bobra ekspanzivno povečuje.
Prišli so iz Hrvaške
»Bober je ob reki Muri spet prisoten zadnjih petnajst let, tja se je razširil iz sosednje Hrvaške, verjetno iz porečja Drave,« razlaga Miha Marenče iz oddelka za gozdne živali in lovstvo pri zavodu za gozdove, ki je stanje ob Muri preveril tudi pri lokalnih službah. »Ker je bober zaščitena živalska vrsta, se morebitni odškodninski zahtevki uveljavljajo po postopku za škode po zaščitenih vrstah, v pomurskem območju je odškodninskih zahtevkov za škodo po bobru okrog pet do deset na leto,« pravi Marenče. »Je pa res, da v Sloveniji trenutno še ni jasnih meril, kaj škoda po bobru sploh je,« dodaja.
Tudi v zavodu za gozdove opažajo, da ljudje bobra večinoma ne sprejemajo z naklonjenostjo, saj je za to žival podiranje drevja nuja in življenjskega pomena. Ker učinkovitih načinov zaščite za preprečevanje škod po bobru na gozdnem drevju ni, poleg tega pa se bo bober, če mu nekje preprečimo dostop do gozdnega drevja, preselil drugam in tam podiral drevje za svoje življenjske potrebe, je Marenče prepričan, da se bo država v prihodnosti morala lotiti izdelave nekega prostorskega dokumenta, ki bo bobru in človeku omogočal sobivanje.
Podatka o tem, koliko bobrovih družin je v svetu ob Muri, v zavodu za gozdove nimajo, točnega števila nima niti zavod za varstvo narave. »Leta 2015 je bilo na območju Slovenije znanih najmanj 60 družin, ki so štele od 300 do 400 osebkov, največji delež populacije je bil ugotovljen v porečju Krke, Mure in Drave. Koliko družin bobrov je trenutno v Sloveniji, ne vemo,« priznava naravovarstveni svetovalec Jožef Sedonja iz zavoda za varstvo narave, kjer zaradi bobra prejemajo čedalje več pritožb. »Kar nekaj ljudi se je v zadnjih letih obrnilo na nas zaradi dejavnosti bobra, s tem da je večina podrtih dreves ob vodotokih v državni lasti,« opozarja Sedonja.
Bober pozitivno vpliva na kakovost vode
Kaj svetujejo ljudem, ki bentijo zaradi škode, ki jim jo napravi bober? »Lastnikom podrtih dreves smo predstavili način življenja bobra in njegove potrebe ter morebitne vplive na kulturno pokrajino, večina lastnikov gozda se je, zato ker ni šlo za gospodarsko pomembna drevesa, z bobrom sprijaznila,« pojasnjuje Sedonja.
V zavodu za varstvo narave »že ves čas, odkar bobri ponovno živijo v Sloveniji, iščemo ustrezne rešitve za takšne primere: za preprečitev škode na brežinah in visokovodnih nasipih je tako na primer mogoče izvesti zaščito z vkopano kovinsko mrežo, za zaščito drevja pa lahko uporabimo zaščitno mrežo ali posebne premaze, ki vsebujejo pesek. Obstaja namreč kar nekaj ukrepov (primer je Nemčija), kjer z mrežami, premazi, postavitvijo cevi, itd., zmanjšajo vplive aktivnosti bobra na kritičnih mestih.«
Kljub škodi, ki jo povzroča, moramo o bobru po besedah Sedonje govoriti kot o členu narave, »ki v rečnih ekosistemih s svojo dejavnostjo aktivno spreminja njihov značaj, s čimer se povečuje njihova habitatska in vrstna pestrost«. Ni nujno, da so spremembe, ki jih prinaša bober, slabe. »Sploh ne,« opozarja Sedonja, »bober lahko pozitivno vpliva na dvig podtalnice in kakovost vode s povečevanjem mokrišč, ki zmanjšujejo količine fosfatov in ostalih človeku škodljivih snovi.«
