Pisna anketa, ki smo jo opravili med dijaki ljubljanskih gimnazij od prvega do četrtega letnika, je pokazala, da nikakor ne drži, da mladih gledališče, klasična glasba, razstave v Narodni galeriji… ne pritegujejo več. Nasprotno, izkazalo se je, da so se vprašani v zadnjih dveh letih udeležili številnih ljubljanskih kulturnih prireditev, tudi tistih, za katere pravijo, da mladih ne zanimajo. 79 odstotkov mladih je zatrdilo, da se kulturnih prireditev udejstvujejo občasno, 5 odstotkov nikoli.
Od baleta in opere do Kreslina
Naslovi predstav in dogodkov, ki so jih navedli dijaki v anketi, so balet Hrestač, Samorastniki, Opičji kralj, Nora, Ana Karenina, koncert Vlada Kreslina, opera Traviata, balet Doktor Živago, Kinotrip, Kino pod zvezdami, koncert Perpetuum Jazzile, Iliada, muzikala Mamma Mia in Vesna, Cirque de Soleil, koncert 2 Cellos, koncert simfoničnega orkestra, Hiša lutk, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Pijani, Kralj na Betajnovi, koncert Slovenske filharmonije, Orfej v peklu, razstave v Narodni galeriji.
Ko smo mlade v anketi vprašali, ali se jim obisk kulturnih dogodkov zdi pomemben za razvoj mladega človeka, je 88 odstotkov anketirancev odgovorilo pritrdilno. Zanimivo je, da obvezni šolski ogledi predstav mladih ne odvrnejo od samostojnega obiska kulturnih predstav. Čeprav šole izberejo gledališko predstavo, ki je dijakom dolgočasna, se dijaki kljub temu kasneje odločijo za obisk gledališča. Pogosto se odločijo tudi za abonma.
Anketa je pokazala, da je število dijakov z abonmajem v Mestnem gledališču ljubljanskem, Drami ali Mladinskem gledališču presenetljivo visoko: 38 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da imajo abonma v teh gledališčih. 88 odstotkov vseh mladih z abonmajem se je odločilo za predstave MGL. Petina anketirancev, tako iz nižjih kot iz višjih letnikov, je stalnih obiskovalcev gledališč v Ljubljani. Razlog za ta dokaj visok delež je sicer morda treba iskati tudi v tem, da na šolah dijakom v začetku šolskega leta predstavijo abonmaje, ki vključujejo tudi predstave, povezane s književnimi deli, ki naj bi jih obravnavali v šoli.
Da večina mladih kulturne prireditve obiskuje občasno, je razumljivo, saj imajo gimnazijci zelo veliko šolskih in obšolskih dejavnosti, ki zapolnijo njihove urnike. A če šola izbira zanimive in preverjeno kakovostne predstave, dijakom gledališče postane bližje. Posledično se zato tudi sami kdaj odpravijo na obisk predstave. Iz rezultatov ankete bi tudi težko sklepali, da so mladi premalo kulturno izobraženi. So redni gosti festivalov, tako filmskih (festival Liffe) kot glasbenih, malo manj pa gledaliških.
Zavedajo se vloge kulture
Odgovori so tudi pokazali, da se jim zdi kulturno udejstvovanje pomembno za njihov razvoj, kar pomeni, da se zavedajo vloge kulture. Tudi pogostost obiskov kulturnih dogodkov ni tako nizka, kot si nekateri predstavljajo. Mladim so res najljubši koncerti znanih glasbenikov, a tudi nakup gledališkega abonmaja, kot rečeno, ni tako zelo redek. Še zlasti, če je predstava dobra in zabavna, kot je bila na primer predstava Mladinskega gledališča Republika Slovenija, pri ogledu katere smo se pošteno nasmejali.
