Katalonski parlament je na včerajšnji izredni seji sprejel dve resoluciji. V prvi zahtevajo izpustitev sedmih aretiranih katalonskih poslancev iz pripora, v drugi pa spoštovanje političnih pravic Carlesa Puigdemonta, Jordija Sancheza in Jordija Turulla, da kandidirajo za predsednika katalonske vlade. Sta pa obe resoluciji predvsem simbolični. Puigdemont, ki v nemškem priporu čaka na morebitno izročitev Španiji, je po besedah njegovega odvetnika medtem dejal, da se v boju za neodvisnost Katalonije »ne bo nikoli predal in se bo boril vse do zmage«. Včerajšnji dan v Barceloni in drugih mestih pa je minil brez protestnih shodov in zapor na avtocestah v nasprotju z dogodki minulih dni.
Posredno glasovali tudi priprti
V resoluciji, ki so jo sprejeli s podporo poslancev treh nacionalističnih strank, JxCat (Skupaj za Katalonijo), ERC (republikanska levica) in CUP (Kandidatura ljudske enotnosti), parlament v Barceloni poziva španske državne institucije k spoštovanju državljanskih pravic za Puigdemonta, Sancheza in Turulla, da se potegujejo za mesto predsednika nove katalonske vlade, saj ti še niso bili obsojeni. Po decembrskih parlamentarnih volitvah sta špansko sodstvo in ustavno sodišče namreč že trikrat zapored preprečila izvolitev predsednika katalonske vlade. Pred glasovanjem je predsednik parlamenta poslancem, ki so v priporu, dovolil, da so delegirali svoj glas, s čimer so si nacionalistične stranke zagotovile tesno večino 68 od 135 glasov.
Predstavnika strank JxCat in CUP sta dala tudi pobudo, da se po sprejetju resolucije vnovič izvoli Puigdemonta na predsedniški položaj, a predstavniki tretje nacionalistične stranke (ERC) nad tem niso bili navdušeni, brez njihov glasov pa tega ni mogoče doseči.
Samo še devet dni za sestavo vlade
Podporo izpustitvi priprtih katalonskih politikov je tokrat izreklo tudi osem poslancev leve koalicije Catalunya en Comu Podem, v kateri sta Podemos in stranka županje Barcelone Ade Colau, ki odobravata pravico do referenduma, sta pa proti odcepitvi. Poslanski vodja te koalicije Xavier Domenech je bil mnenja, da izvolitev Puigdemonta za predsednika ne bi bila modra; namesto tega je predlagal nekakšno transverzalno vladno koalicijo nacionalističnih in nenacionalističnih strank. Prepričan je, da bi bilo dobro čim prej imenovati mandatarja in tako prekiniti intervencije Madrida ter obnoviti avtonomijo pokrajine. Če vlade ne izberejo do 7. aprila, kar je skrajni rok, bo oblast v Madridu sklicala nove volitve konec maja.
Puigdemont medtem čaka v zaporu v Neumünstru na odločitev višjega sodišča nemške dežele Schleswig-Holstein glede izročitve Španiji. To mora ugotoviti, ali je podan pogoj vzajemnosti za očitani mu kaznivi dejanji upora in zlorabe uradnega položaja oziroma ali se ti dejanji kazensko preganjata tudi v Nemčiji. Po mnenju nemškega profesorja za kazensko in evropsko pravo pri univerzi v Kölnu Nikolaosa Gazeasa je ključna presoja, ali je domnevno kaznivo dejanje upora istovetno z veleizdajo po 81. členu nemškega kazenskega zakonika. Pri tem bo odločilnega pomena to, ali je šlo za poskus kršitve španskega ustavnega reda z uporabo nasilja ali ne. Državna tožilka Schleswiga Wiebke Hoffelner pa je pojasnila, da bi v primeru, če bi Puigdemont privolil v izročitev, postopek trajal deset dni, drugače pa od 60 do celo 90 dni, saj lahko tudi sodniki izpodbijajo izročitev. Vprašanje je tudi, kakšen bo odziv nemške civilne družbe. Za zdaj sta nasprotovanje izročitvi javno izrazila podpredsednik nemškega parlamenta in član liberalne stranke Wolfang Kubicki ter solastnik tednika Der Spiegel Jacob Augstein, medtem ko je Süddeutsche Zeitung dan po Puigdemontovi aretaciji objavil provokativen članek z naslovom »Nemčija ima svojega prvega političnega zapornika«.
