Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, državna sekretarka Lidija Stebernak, generalna direktorica direktorata za okolje in vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe Tanja Bolte ter vodja oddelka za okolje Antun Kvasič. Takšna je hierarhija odgovornih za sporni predlog uredbe o hrupu, ki jo je po pojasnilih ministrstva (MOP) spisal Tone Kvasič.
Protikorupcijska komisija (KPK) se je že lotila odgovornih oseb, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik Boris Štefanec, ki pa konkretnih imen zaradi komaj začetega postopka ni navedel. »Mehanizmi za ukrepanje zoper odgovorne so na voljo, vprašanje pa je, ali je volja te mehanizme tudi uporabiti,« ga je dopolnila vodja njihovega centra za integriteto in preventivo Vita Habjan Barborič in omenila še možnost ukrepanja nadrejenega zoper podrejenega, disciplinske postopke zoper uradnike in ukrepanje vlade zoper funkcionarje, ki ne sledijo vladnemu kodeksu etike.
Dolg seznam netransparentnega ravnanja
Seznam bolj ali manj namernih napak in kršitev postopkov pri pripravi in sprejemanju uredbe je namreč dolg. Po pojasnilih KPK so na ministrstvu kršili poslovnik vlade in izpuščali predpisane korake, roki za javno obravnavo so bili prekratki oziroma javnost vsaj ene verzije nove uredbe sploh ni videla, bolj ali manj namerno pa je bila na portalu e-demokracija objavljena tudi napačna – za javnost sprejemljivejša starejša – različica in napačni dokumenti v zvezi s podaljšanjem roka za oddajo pripomb. Ministrstvo ni navedlo nobenih analiz ali strokovnih ocen, zakaj je nova uredba potrebna, posamezne spremembe pa so obrazložili pomanjkljivo. Odziv na številne pripombe je MOP napovedal šele po sprejemu uredbe, komisija pa mu očita tudi zavajanje javnosti, ker je trdil, da je novelacija nujna zaradi uskladitve z evropsko direktivo. Po pojasnilih evropske komisije je evropska zakonodaja v nacionalno prenesena ustrezno. »Vse navedeno lahko predstavlja tveganje za korupcijo in neintegritetno ravnanje pri prenosu predpisa v prakso,« je opozorila Habjan-Barboričeva.
Na ministrstvu včeraj očitkov niso komentirali, češ da bodo odziv na dopis KPK »pripravili in se do njega opredelili v naslednjih tednih, ko ga bomo tudi uradno prejeli«. Tako nismo izvedeli, ali namerava ministrica kakor koli ukrepati zoper svoje podrejene, in niti, ali bo ministrstvo kljub zadnjemu stališču KPK vztrajalo pri sprejemu sporne uredbe v vladi, in to še v tem mandatu.
Prejšnji teden je bil njihov odgovor pritrdilen, češ da jim sprejem uredbe kljub odstopu vlade in posledični omejitvi dela ministrstev na neizogibne tekoče posle nalaga zakon o varstvu okolja. Toda ta zahteva uredbo, ki jo Slovenija že ima, na ministrstvu pa so v včerajšnjem odzivu tudi sami priznali, da so se njenega spreminjanja lotili zaradi neustrezne ureditve hrupa na gradbiščih. »Zahtevana sprememba pa je omogočila tudi nekatere druge izboljšave veljavne ureditve,« so zapisali na ministrstvu, kjer sporno nižanje standardov varstva pred hrupom očitno štejejo za »izboljšavo«.
Ministrstvo še naprej zavaja
Ogroženi prebivalci tega mnenja ne delijo, gotovo pa okoljskemu ministrstvu prikimavajo na ministrstvu za infrastrukturo, katerega generalna sekretarka Radovanka Petrić je med pisanjem uredbe okoljskemu ministrstvu sporočila, da je nujno odpraviti pravno podlago za čezmerno obremenitev s hrupom zaradi obratovanja infrastrukturnih virov hrupa, saj je v Ljubljani, Mariboru, ob pomembnih cestah in pomembnih železnicah ocenjeno, da je s hrupom preobremenjenih 180.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi odškodnine lahko dosegale okoli 200 milijonov evrov vsako leto.
Prav tako so se zniževanja standardov na področju varstva pred hrupom najverjetneje razveselili tisti povzročitelji hrupa, ki jim – če bo javnosti predstavljena uredba sprejeta – ne bo treba več zagotavljati niti meritev (tako imenovanega monitoringa) niti protihrupnih ukrepov za zavarovanje zdravja okoliškega prebivalstva.
Naj ob tem dodamo, da se na ministrstvu niti v včerajšnjem odzivu na stališče KPK niso izognili zavajanju. Zapisali so namreč, da predlagana ureditev ne spreminja mejnih vrednosti kazalnikov hrupa, kot so določeni v veljavni uredbi. Tega jim ogorčena javnost niti ni očitala. »Problem je, da želijo sedanje kritične vrednosti hrupa v nasprotju z zakonom o varstvu okolja enostavno črtati iz uredbe oziroma jih v primeru več virov hrupa na istem mestu preimenovati v običajne mejne vrednosti. To pomeni, da bi krepko zvišali dovoljeno raven obremenjevanja okolja s hrupom,« nam je pojasnil strokovnjak, ki ni želel biti imenovan.
