Kultura skupaj z znanostjo označuje napredek človeštva, njene korenine pa segajo že v čas prazgodovine, ko smo ljudje stopili korak dlje od živali s pojavom komunikacije, ustvarjanja in zavedanja samega sebe.
Vendar pojem, kot ga poznamo danes, nima tako daljnosežne tradicije kot to, kar predstavlja. Izhaja namreč iz latinskega izraza colere, ki pomeni obdelovati polje. Pozneje je v rabo prišlo obdelovanje »polja« naših misli, kar označuje skupek dosežkov kot rezultat človeškega umetniškega ustvarjanja. A je poleg umetniških del, zabave in osebne rasti to pomemben vidik tudi v širšem pogledu. Prek kulture mladi vstopajo v svet odraslih in razvijajo kritično mišljenje, kar je ključno za uspešno delovanje odprte sodobne družbe, pri čemer ne mislim omejenega vsesplošnega kritiziranja, ki se kot plevel razrašča v vsak kotiček našega vsakdana.
Ignoranca v milnem mehurčku
Pomemben dejavnik, ki je močno zaznamoval kulturo sodobne kapitalistične družbe, je široka paleta možnosti izbire. Konec tedna za večino izmed nas preprosto ni povezan s kompleksno umetniško vsebino, temveč z nečim preprostejšim, zabavnim. Tudi znotraj kulture same je izbira pestra – trendi se zlasti med mladimi izrazito gibljejo v smeri instantne popkulture, ki je tržno naravnana. Vnaprej je zaželeno, da potrošnik čim več brezglavo troši in torej ne razvija kritičnega mišljenja. Namesto da bi torej s plugom orali po polju svojih misli, po njem raje grebemo z majhno motiko. Ignoranca v izoliranem milnem mehurčku je postala strast sodobne družbe.
Kljub temu pa Slovenci, ki smo med redkimi v Evropi, ki priznavajo poseben status za samozaposlene v kulturi, v primerjavi z drugimi evropskimi državami veliko vlagamo v kulturno področje. Glede na poročilo ministrstva za finance, objavljenega maja lani, večji delež BDP v kulturo vlagajo le še v Latviji, Estoniji in na Malti. Pri tem je treba omeniti, da vrtoglavih 157 milijonov evrov, predvidenih v proračunu za kulturo v letu 2018, ne moremo neposredno primerjati z drugimi zaradi velikega deleža privatiziranih kulturnih dejavnosti v tujini. Vendar ni vse rožnato.
Medtem ko v Srbiji pišejo o genocidu v kulturi, se pri nas soočamo z nekoliko drugačnimi problemi. Sredstva v kulturnem proračunu niso dovolj smiselno razporejena, kar je posledica trenutnih meril. Težava pa je tudi neučinkovito ločevanje lokalnega in državnega financiranja, čemur naj bi se ministrstvo v prihodnje postavilo po robu. Zanimivo izhodišče razmisleka bi lahko bilo postopno vpeljevanje privatizacijskih trendov iz tujine, kar bi omogočilo večjo konkurenčnost in bi pogojno pripomoglo h kakovosti, ki je danes pogosto postavljena pod vprašaj. Na drugi strani dvoreznega noža pa bi lahko s tem povečali količino popkulture v vseh sferah umetnosti, kar bi negativno vplivalo tako na tradicijo kot na prej omenjeno kakovost. Trenutno hitrih sprememb glede na trende iz preteklosti ni pričakovati: slovenski sistem za korenite spremembe še ne kaže dovolj velike zrelosti.
Do kolen v poplavi
Kultura in okolje imata danes podoben problem. Veliko nas za težave ve, toda dokler se kupi plastike ne bodo pojavili pred našim pragom, dokler nas ne zalije morje ali raztrešči vihar, si s tem ne bomo belili glave – trikrat na teden vržemo smeti v različno obarvane zabojnike in upamo, da se bo vse skupaj samo rešilo. A ni tako preprosto. Val globalne popkulture je že zdavnaj zalil naš prag. Napol prazne koncertne dvorane, gledališča in kinodvorane so stalnica, medtem ko ljudje množično romajo v potrošniško meko, ki se izpod kolesja delovnih strojev vzdiguje v nebo na vsakem vogalu.
Bliža pa se še drugi val. Informacijska tehnologija se bliskovito razvija. Veliko poklicev, ki smo jih nekdaj množično opravljali, je danes povsem avtomatiziranih, evolucija umetne inteligence pa je v vzponu. Roboti se sicer ne učijo sami od sebe – vdahniti jim moramo drobec svojega miselnega polja, ki ga lahko obdelajo bolje kakor kateri koli človeški um –, vendar bo mesto v sodobni družbi za prihodnje generacije vedno težje najti. Mi pa jih še kar vzgajamo v duhu kulturnega posta. A spremembe nas bodo preplavile. Dobesedno. Ostal nam bo le še kup plavajočih produktov lastnih zavrženih sanj.
