Po njegovi oceni sta na prejšnjih obravnavah krivo pričala nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič in nekdanji šef mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Anton Ekart. Krašovec meni, da sta Mariničeva in Ekart želela zaporedje dogodkov zamegliti z mešanjem dogodkov iz različnih obdobij. Kot je še dejal, sta Mariničeva in Ekart spreminjala svoje izjave, da bi zmanjšala lastno krivdo, zato meni, da sta neverodostojni priči.
Obtožnica Krašovca bremeni, da je Mariničevo in Ekarta napeljeval k poslovni goljufiji. Krašovec naj bi ju namreč nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, na tej podlagi pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava. Krašovec je bil v prvem postopku pred sodiščem spoznan za krivega napeljevanja k goljufiji in bil obsojen na tri leta zapora, a je vrhovno sodišče novembra lani prvotno sodbo celjskega okrožnega sodišča razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje.
Vrhovno sodišče je ugodilo Krašovčevemu zahtevku za varstvo zakonitosti. Pri tem je navedlo ugotovljene kršitve zakona o kazenskem postopku in poudarilo, da v sodbi niso jasni razlogi glede naklepa. Med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje vikend zaporne kazni.
Ostali vpleteni v projekt Betnava so krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila po navedbah Večera za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šestih let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, nekdanji gradbeni nadzornik Karel Bogatin pa na 10 mesecev zaporne kazni.
